POGLAVJE 14: ELEKTRONSKI NADZOR UMA

O. Elektronski nadzor uma deluje na dveh različnih ravneh, prav tako kot verski nadzor uma. V dvanajstem poglavju smo podrobneje opisali, kako verske slovesnosti ljudem povzročajo spremenjeno stanje zavesti, podobno lahkemu hipnotičnemu transu, in kako je mogoče vplivati na mišljenje in vedenje ljudi v takšnem verskem transu s tem, kar doživljajo prek fizičnih čutov med slovesnostjo. Z drugimi besedami, pogosto se naučijo verjeti besedam pridigarja in ravnati v skladu z njimi, tako kot se ljudje naučijo odzivati na posthipnotične sugestije med običajno hipnozo.

Elektronski nadzor uma deluje povsem enako, pogosto pa v še večji meri. Prav tako je še bolj zasvajajoč kot verski nadzor uma. Podobno kot verski nadzor uma deluje tudi elektronski nadzor uma na dveh različnih ravneh, eni fizični in eni psihični. V nadaljevanju bomo obravnavali fizično raven, ki jo je mogoče neposredno opazovati s fizičnimi čutili in analizirati z zavestnim razumom. Obstaja veliko, veliko knjig, ki opisujejo ta proces, vključno s podrobnimi navodili za prepoznavanje podzavestnih sporočil z analizo filmov ali televizijskih oddaj v skrajno počasnem posnetku, skupaj z razlagami psihologov o tem, kako ugotoviti, kakšne konkretne učinke bodo podzavestna sporočila imela na gledalca. 

Objavljene so bile tudi podobne informacije, ki opisujejo, kako se senzorično nadzorovanje uma izvaja prek popularne glasbe, radijskih pogovornih oddaj in drugih zvočnih medijev, čeprav ta tema ni bila obravnavana tako obširno kot nadzorovanje uma prek vizualnih medijev. Elektronski ali medijski nadzor uma ima psihično komponento, prav tako kot verski nadzor uma, vendar ta uporablja povsem drugačne mehanizme, zato naj bodo bralci previdni, da se ne zmedejo ob branju obeh sklopov tehničnih podrobnosti v eni knjigi. Med seboj si ne nasprotujeta, vendar se lahko zdi, da je tako, če jih ne razumemo v celoti.

Vse, kar smo v dvanajstem poglavju povedali o verskem nadzoru uma, temelji na postulatu, da so psihični pojavi pojavi širjenja, podobni svetlobi ali radijskim valovom, in da se ravnajo po zakonu obratne kvadratne odvisnosti. Z drugimi besedami, moč telepatskega signala se spreminja obratno sorazmerno s kvadratom razdalje med oddajnikom in sprejemnikom, zato psihični procesi delujejo najbolj učinkovito, ko so ljudje ali duhovi, ki so vključeni v proces, prostorsko blizu drug drugemu. To je eden od razlogov, zakaj nenehno poudarjamo dejstvo, da je astralna raven stanje, ne pa kraj, in da so duhovi prisotni v istem prostoru, ki ga zasedajo živi ljudje.

Vendar pa obstaja še drugi, ne-oddajni sistem za prenos in sprejem psihičnih energij med človeškimi dušami, o katerem še nismo govorili. Se spomnite starega grškega mita o »nitkah usode«, ki so jih stkale boginje, imenovane Usode? Te niti dejansko obstajajo, vendar jih ne tkejo nadčloveška bitja. So »prenosne linije« astralne snovi, ki povezujejo eno dušo z drugo in omogočajo telepatsko komunikacijo na večjih razdaljah ter z večjo močjo, kot jo je mogoče doseči z običajno »oddajno« telepatijo.

Te niti nastanejo spontano, ko astralne duše pridejo v stik druga z drugo in pri tem ustvarjajo velike količine psihične energije. Kadarkoli je astralni um v pravem stanju zavesti, je ustvarjanje teh niti prav tako naravno in avtomatično kot proces, s katerim pajki za seboj puščajo svileno nit, ko se premikajo. Ko te dodatne teoretične informacije dodamo k gradivu o verskem nadzoru uma v dvanajstem poglavju, postane jasno, kako lahko televizijski evangelisti iz daljave izvajajo neposreden psihični vpliv na svoje vernike.

Proces ima dve možni izhodišči. Prvič, ljudi, ki redno obiskujejo krščansko bogoslužje, ki jih vodijo teokrati, spodbujajo, naj gledajo določene televizijske evangeliste in poslušajo določene verske radijske oddaje. V zadnjih letih je bila vzpostavljena obsežna mreža astralnih prenosnih linij, ki povezuje verske oddajnike z duhovščino teokratskih občin po vsej državi, prek njih pa tudi z množico navadnih članov.

Te duhovne vezi se vzpostavijo, ko so radijski in televizijski pridigarji povabljeni, da vodijo bogoslužja na cerkvenih zborih, ali ko skupina cerkva priredi veliko lokalno preporodno srečanje, na katerem kot gost nastopi medijski evangelist ali nekdo, ki dela zanj. Ta metoda se uporablja predvsem za povezovanje cerkva s stotinami drugorazrednih evangelistov, ki oddajajo prek regionalnih ali lokalnih medijev. Superzvezdni evangelisti, ki že imajo nacionalno občinstvo, ta postopek obrnejo: povabijo duhovnike in starešine izbranih cerkva po vsej državi, da obiščejo njihove studije in postanejo del notranje skupnosti vernikov med njihovimi oddajami. V obeh primerih se vzpostavijo psihične povezave med medijskim evangelistom in lokalnimi cerkvami.

Nekateri izmed bolj ambicioznih televizijskih evangelistov so v svoje elektronske mreže za nadzor uma neposredno vključili tudi veliko število navadnih članov teokratskih skupnosti – pa tudi sto tisoče novih spreobrnjencev – s tem, da redno organizirajo velika, v živo prenašana oživljalna srečanja. (Ta se pogosto odvijajo na velikih športnih stadionih, kar je, kot bomo videli čez trenutek, še posebej primerno.) To je tudi razlog, zakaj je več pomembnih evangelistov ustanovilo visokošolske ustanove in zakaj je ena televizijska misijonska organizacija celo zgradila svojo imitacijo Disneylanda.

V. Včasih so majhne podrobnosti bolj pretresljive kot velike, neverjetne grozljive zgodbe. Pomislite: zabaviščni park, kjer lahko družine med počitnicami postanejo sužnji tako elektronskega kot verskega nadzora uma!

O. Vendar medijske mreže, ki jih uporabljajo televizijski evangelisti, trenutno niso najpomembnejše elektronske mreže za nadzor uma v Združenih državah. Teokrati imajo še eno mrežo za nadzor uma, ki zasužnjuje veliko število ljudi, ki se le malo ali sploh ne zanimajo za organizirano religijo. Osredotočena je na glavne gledalske športe, organizirane igre na srečo in komunikacijske medije, ki služijo obema; nadzira pa več ljudi kot vse fundamentalistične cerkve in televizijski evangelisti skupaj. Ne programira površinskega mišljenja in vedenja ljudi tako temeljito kot teokratska religija, saj vsebuje manj verbalno-intelektualne vsebine, vendar je enako učinkovita pri programiranju njihovega podzavestnega uma, da oblikuje instinktivna mnenja, ki so naklonjena ciljem teokratov.

Ljudje ne potrebujejo gledati pridige ali poslušati himne, da bi sprejemali podzavestna telepatska sporočila prav od tistih duhov, ki nadzorujejo fundamentalistično religijo; zadostuje, da so v pravem stanju spremenjene zavesti (ki ga televizija in radio samodejno ustvarjata pri vseh članih občinstva, ki se niso naučili posebnih tehnik za preprečevanje tega), in morajo imeti prenosne poti astralne snovi vsajene v pravi del svoje duše, ki jih povezujejo v omrežje.

V. Z drugimi besedami, ali mož »nogometne vdove« med vikendom, ko je prilepljen na televizijo, sprejema prav toliko teokratskega medijskega nadzora uma kot fundamentalist, ki gleda enako količino verskih oddaj?

O. Da. Športni dogodki v živo in igre na srečo v igralnicah imajo v tej mreži enako vlogo kot cerkvene maše in oživljalna srečanja v elektronskih verskih mrežah za nadzor uma. Kompulzivno igranje na srečo, zlasti na športnih dogodkih prek ogromne (in večinoma nezakonite) elektronske mreže stavnic, igra enako vlogo kot cikel greha/krivde/odpuščanja v teokratski religiji. Teokrati pa zdaj aktivno širijo to obliko nadzora uma. Opazite, da so številne zvezne države nedavno legalizirale različne oblike iger na srečo, ki ljudi priključujejo na pravkar opisane mreže: državne loterije, konjske dirke (vključno s stavami zunaj hipodroma), bingo, igralnice s kartami itd. Ni naključje, da se igre na srečo širijo tako na osebni kot na medijski ravni, medtem ko fundamentalistične cerkve in televizijsko evangeliziranje upadajo. Teokrati svojo pozornost preusmerjajo na dejavnosti, ki so bolj v skladu s povprečnimi mnenji in življenjskim slogom sodobnih Američanov.

V. Preden sem prišel do tega spoznanja, sem se vedno spraševal, zakaj je bilo gibanje šestdesetih let instinktivno sovražno tako do organiziranih športov za gledalce kot do organiziranega igralništva, medtem ko je z navdušenjem sprejemalo široko paleto drugih »slabosti«, večjih in manjših. Na čisto fizični ravni je navijaštvo za organizirane športe ponavadi le izguba časa, igre na srečo pa le izguba denarja, medtem ko lahko neodgovorno eksperimentiranje z drogami, spolnostjo in življenjskimi slogi ljudem povzroči veliko resnejšo škodo. Vedel sem, da sta tako športni fanatizem kot igre na srečo zasvojljiva in lahko včasih resno škodujeta občutljivi osebi, vendar sem vedel tudi, da lahko praktično karkoli povzroči škodljivo zasvojenost, če ima oseba ustrezen vzorec značajskih pomanjkljivosti. Vendar sem v protikulturi čutil tudi zelo močne »vibracije« v ozadju, ki so govorile: »Drži se stran od gledalskih športov in velikih iger na srečo.« Zdaj vem, zakaj.

O. Igre na srečo v nevadskih igralnicah so eno najpomembnejših bojišč v vojni med teokrati in Nevidnim kolegijem. Ko teokratski duhovi vzpostavijo nadzorne niti nad ljudmi, ki igrajo v igralnicah, jim še naprej pošiljajo telepatska sporočila v misli, kadarkoli ti gledajo določene televizijske oddaje, zlasti športne dogodke in kvize. Vendar pa Nevidna akademija prav tako uporablja nevadske igralnice, čeprav ne bomo podali podrobnega opisa tistega, kar tam počnemo.

V. Kot magij, ki dela za Nevidno akademijo, redno obiskujem nevadska igralniška območja, da izvajam različne magične obrede v podporo naši strani v tem sporu. Vem, da teh psihičnih bitk zaradi varnostnih razlogov ne smem podrobno opisovati, vendar je v redu, če samo omenim, da se dogajajo, kajne?

O. Da. Vaši bralci lahko vedo, da imajo elektronske mreže za mentalno preprogramiranje Teokratov in Nevidnega kolegija svoj ameriški sedež v Las Vegasu: Teokrati so večinoma na Stripu, mi pa večinoma v središču mesta. Prav tako bi morali dodati nekaj nasvetov za ljudi, ki radi rekreativno igrajo igre na srečo.

V. V redu. Če ljudje želijo igrati igre na srečo, jim močno priporočamo, naj to počnejo v zasebnih igrah s prijatelji ali v lokalnih bingo ali kartnih klubih, če so ti v njihovem kraju zakoniti. Te oblike iger na srečo lahko ljudi še vedno priključijo na elektronsko omrežje za nadzor uma vendar so manj nevarne kot nevadski igralniški centri. Odhod v Reno, Vegas ali Atlantic City, da bi se igrali za zabavo, je podoben »izletu v mesto« v Saigonu v poznih šestdesetih letih. Poteka vojna in nedolžni se lahko v njo zapletejo prav tako zlahka kot bojevniki.

Ljudje, ki ta nasvet prezrejo in kljub temu odidejo v Nevado igrat, lahko zmanjšajo nevarnost, če pazijo, da ostanejo v normalnem stanju zavesti. To pomeni: ne poskušajte brezplačnih pijač in predvsem ne igrajte več kot eno uro naenkrat. Če se sploh opijete ali ste omamljeni od utrujenosti, vas lahko teokrati spravijo v enako vrsto transa, v kakršnega ljudje vstopijo na verskih obredih, in začnejo z vami izvajati pranje možganov. Prav tako lahko poskrbijo, da izgubite več denarja, kot ste nameravali tvegati: to se zdaj dogaja večini ljudi, ki gredo v nevadske igralnice samo zato, da se zabavajo. Delno je za to krivo elektronsko meddržavno bančništvo, ki omogoča dvig gotovine s skoraj vsako kreditno kartico kar v igralnicah; glavni razlog pa je preprosto ta, da je vojna v nebesih bolj razgreta kot kdaj koli prej in da obe strani ustvarjata veliko več psihične sile.

In ne pozabite tudi, da je igralništvo prav tako zasvojujoče kot alkohol ali heroin. Teokrati z veseljem spreminjajo ljudi v kompulzivne igralce. To ustreza njihovim namenom prav tako kot to, da jih spreminjajo v »Jezusove odvisnike«, ki potrebujejo svoj tedenski odmerek »božjega odpuščanja grehov«.

O. Seveda obe strani v Nebeški vojni uporabljata elektronski nadzor uma, pri čemer Nevidna akademija to počne še bolj kot teokrati, predvsem prek popularne glasbe in pop kulture na splošno. Ko ljudje obiščejo določeno število rockovskih koncertov v živo, bodisi velikih na športnih stadionih bodisi majhnih v klubih, so trajno povezani v medijsko mrežo nadzora uma, ki jo vodi Nevidna akademija, in prejemajo podzavestna telepatska sporočila vsakič, ko poslušajo pravo vrsto glasbe na radiu ali na svojih zvočnih sistemih. Besedila pesmi imajo v tem procesu enako vlogo kot pridige v verskem medijskem nadzoru uma.

V. V zadnjem času se prek tega medija prenašajo resnično neverjetna sporočila – veliko od njih zveni, kot da bi bila vzeta neposredno iz strani te knjige – a kljub temu se zdi, da se jih le malo ljudi zavestno zaveda. Nekateri avtorji, ki pišejo za underground rock fanzine, se začenjajo zavedati, da pesmi vsebujejo pomembna sporočila o življenju po smrti, magiji, duhovnem razvoju itd., vendar glasbeni kritiki, katerih dela se objavljajo v nacionalnih medijih, temu doslej niso posvečali veliko pozornosti.

O. To je predvsem zato, ker je tako težko razbrati kanalizirana sporočila v besedilih pesmi: večina jih je podzavestnih, razen če si posebej prizadevaš, da jih razbereš besedo za besedo, in ko jih izvlečeš, so napisana v zapletenem žargonu in šifrah. Ljudje, ki so del mreže za nadzor uma, pridobijo globoko instinktivno razumevanje te šifre, vendar le redki lahko vsebino sporočil parafrazirajo v preprost angleški jezik.

Vse to pa še dodatno zapleta ena stvar. Že prej smo poudarili, da smo prevzeli nadzor nad nekaterimi krščanskimi cerkvami in medijskimi evangelisti ter jih zdaj uporabljamo za boj proti teokraciji. V drugem poglavju pa smo opisali, kako so bili teokrati dejavni tudi v središču gibanja šestdesetih let, ko so poskušali pridobiti posameznike in skupine na svojo stran. Danes se dogaja natanko isto. Šport in igre na srečo uporabljamo za preprogramiranje, kadar lahko prevzamemo nadzor nad delom omrežja, teokrati pa imajo v svetu popularne glasbe veliko in vplivno privrženo občinstvo. Nasvet zavestnim jasnovidcem in magom: četudi ostajate nasprotniki vseh oblik neprostovoljnega mentalnega preprogramiranja, lahko še vedno pomagate ljudem, da se zavestno naučijo braniti pred njim. Vsaka šola okultizma ima svoje uroke za odstranjevanje prekletstev z ljudi, večina pa vključuje ločitev žrtve od astralnih komunikacijskih linij, ki povzročajo problem. Te tehnike bi bilo treba naučiti vsakogar, ki ima dovolj nadzora nad psihičnimi močmi, da jih lahko uporablja, same »očistne« obrede pa bi bilo treba izvajati široko in javno.

Seveda bo to pretrgalo tudi koristne povezave za nadzor uma, ki so jih vzpostavili Nevidna akademija in vse »dobre« okultne skupine, zato osebno priporočamo, da so ljudje, ki izvajajo takšna uroke, pripravljeni tudi sami ustvariti nove koristne povezave. Če pa ste še vedno preveč sovražni do vseh oblik nadzora uma, da bi to storili, je vseeno pomembneje pretrgati teokratske povezave. To je glavna razlika med nami in teokrati. Raje bi videli, da so ljudje popolnoma svobodni od povezav nadzora, kot da so zasužnjeni teokratom.

V. Preden sem dosegel svoj preboj, sem dolga leta verjel, da je znaten delež »nevarnih vizij« v znanstveni fantastiki in drugi spekulativni literaturi sporočil, ki jih diktirajo duhovi, in zdaj poznam kako in zakaj je tako.

O. Da, to je še ena oblika medijskega nadzora uma, ki deluje prek tiskanega besedila in ne prek elektronskih medijev. Ne pozabite, da ljudje zapadejo v trans, ko za sprostitev berejo lahkotno literaturo, prav tako kot pri gledanju televizije ali poslušanju glasbe.

Še pomembneje je, da dobesedno milijoni Američanov zdaj prakticirajo relativno napredne oblike spolne in drogovne magije, ne da bi se šteli za uradne okultiste ali si prizadevali za pridobivanje intelektualnega znanja, ki je tradicionalno povezano s takšnimi praksami tako na Vzhodu kot na Zahodu: kabalistični/alkemični sistemi, tantrični sistem, različni indijanski ali afriški sistemi itd. Namesto tega se ljudje preprosto naučijo konkretnih tehnik s spolnim odnosom ali vzburjanjem z nekom, ki jih že pozna, in nato nadaljujejo s poskusi in napakami.

Mnogi takšni poskusniki so se pri tem poškodovali, vendar jih je veliko med njimi doseglo stopnjo, na kateri lahko neposredno sprejemajo navodila od duhov; in na tej stopnji imajo skoraj enak dostop do orodij za psihični razvoj kot napredni, formalni okultisti. Z eno veliko izjemo: ker si nikoli niso vzeli časa, da bi se naučili s tem povezanih duhovnih, kozmoloških, filozofskih in etičnih sistemov, so skoraj popolnoma nevedni glede tega, kako prepoznati politično frakcijo, ki ji določen duh pripada na astralni ravni, zato so njihove kanalizirane informacije običajno mešanica iz mnogih različnih virov. S tem smo zaključili pojasnilo o tem, kaj so teokrati in kako delujejo. V nadaljevanju bomo obravnavali zgodovino teokracije na Zemlji, od njenih začetkov do danes.