22/8/96 HATONN
BOG JE SVETLOBA! SVETLOBA JE VEDENJE! SVETLOBA JE DEJANSKO VSE KAR JE, BRALCI. ČLOVEK JE DOSEGEL VELIK NAPREDEK V SVETU MANIFESTIRANE MATERIJE, AMPAK ON SPOZNA, DA SPLOH NE VE, KAJ MATERIJA »JE«. Niti ne ve, kaj so v resnici energija, elektrika, magnetizem, gravitacija in radiacija. Človek niti ne pozna, niti dobro ne razume preproste strukture elementarnih atomov, niti giroskopskega principa, ki določa to strukturo.
Človek preprosto nima PRAVEGA ZAVEDANJA o tem čudovitem dvo-smernem neprekinjenem vesolju ravnovesja v vseh načinih gibanja in ga vidi kot eno-smerno prekinjeno vesolje. Dejansko še ne morete doumeti ogledal in leč vesolja, ki so pravi VZROK efekta ILUZIJE v vseh »premikajočih« se stvareh.
SAMO »um« ima zavest! Vse ostale stvari preprosto SO in postanejo produkt percepcije te ZAVESTI UMA. Zavest VEDNO JE! Niti v najglobjem spanju UM ni nezavesten – »strokovnjaki« samo »mislijo«, da je um v stanju nezavesti. Tam, kjer je Univerzalni um, tam je tudi zavest. In Univerzalni Um je VSEPOVSOD, V VSEM in V VSAKI STVARI.
To je ravno ta princip, na podlagi katerega pride do VEDENJA, da »smrt« ne obstaja, ampak samo ciklični, vedno – spiralni izraz ŽIVLJENJA.
Problem, ki ga ima omejeno prepoznavanje človeka v fizično – statičnem obstoju je doseg realizacije, da je TELO samo preprosto ohišje, ki MANIFESTIRA SPIRIT. Tisto, kar vi smatrate kot življenje v spiritu človeka se manifestira tako, da pripravi telo da deluje – in posledično to »pripravljeno« bitje umskega – jaza postane Bog samega sebe.
BOG JE SVETLOBA
Brez svetlobe bi bile pogubljene vse stvari. Celo v najglobjih globinah oceanov, kjer izgleda, kot da življenje miruje – življenje je in posledično – tam MORA biti svetloba. Sicer nezaznavna za človeško oko, ampak kljub temu – JE, kajti Bog je tam in z Bogom gre in pride tisto, kar je projecirano kot »Svetloba«.
Človek pride in spregleda svoj najbolj čudoviti atribut – da tudi on ni nič drugega kot Svetloba in da je on, glede na to, da je »Svetloba« kot Bog, kajti Bog JE SVETLOBA. Človek išče in raziskuje, ugotavlja in kalkulira ter išče tisto, česar NI, v svojem upanju, da bi našel Boga in Vir, kajti on hrepeni po tem, da bi bil ponovno z ENOSTJO tistega, iz česar je ustvarjen. Vi ste preprosto velika vrtinčasta neskončnost spiralne svetlobe, zlite v čudovito manifestacijo, ki je prevzela obliko, da lahko vi z vašimi čuti izkušate veličastnost, kajti tudi Bog si želi deliti in izkusiti vse.
Sedaj je prišel dan, ko morajo vsi Ljudje vedeti, kaj je bilo mišljeno, kadar so veliki učitelji rekli, da je »Bog Svetloba«. Kajti če tega ne veste, potem ne morete poznati Boga – in to, prijatelji, mora biti znano.
Sedaj je čas, da ponovno privedemo skupaj fragmente razlag, znotraj katerih bodo lahko tisti, ki so pripravljeni na znanje zagrabili občutenje in mu dopustili, da se spremeni v vedenje.
Tisto, česar človek ne more »videti«, je za njega nekako nedoumljivo. Bog postane kot veter, kajti ne da se ga videti, je pa nezmotljivo »tam«, in še celo veter je sestavljen iz Svetlobe.
Človek še vedno ne ve, kaj materija JE. Napredoval je daleč v vedenju, kako se spopadati z deli materije, ampak on še vedno ne razume resničnega vira niti »zakaj« od materije. Mi vam sedaj skušamo obrazložiti »kaj« od materije.
Vi kot fizični ljudje še niste niti pričeli praskati po površini vzorcev, ki so vam poznani kot energija, elektrika, magnetizem, gravitacija in radiacija. Naučili ste se z njimi igrati, jih spreminjati v destruktivne igrače in delno locirati nekaj njihovih akcij – nimate pa niti najmanjšega resničnega znanja o njih. Vi lahko iz njih razvijate bombe, a kljub temu nimate nobenega načina, da bi lahko kontrolirali tisto, kar ste ustvarili.
Vi nimate niti najmanjšega veljavnega znanja o namenu inertnih plinov in KAJ SO. Niti ne poznate strukture elementarnih atomov niti giroskopskega principa, ki določa to strukturo. Vi se ne zavedate dejstva, da je to dvo-smerno neprekinjeno vesolje ravnovesja v vseh efektih gibanja in ne eno-smerno prekinjeno vesolje. Samo peščica ljudi na vašem prostoru je slišala za najbolj pomembnega od vseh principov v fiziki, ki je od nas prepoznan kot IZNIČEVALNI princip (VOIDANCE PRINCIPLE). Vi ne veste ničesar o lečah in ogledalih vesolja, ki so vzrok iluzije v vseh stvareh, ki se premikajo. Vi niti ne smatrate celotnega materialnega električnega vesolja kot iluzijo, ki v resnici je; v njej ni nobene realnosti – zato se še naprej igrate z vašimi smatranimi delčki materije in zgrešite celotno poanto.
Niti ena oseba ne VE S FIZIČNO GOTOVOSTJO kako dobijo kristali svoje različne oblike. Vaš stari svet bo presenetilo vedenje, da so te oblike kristalov določene v vesolju od oblik valovnih polj, ki vežejo različne elementarne strukture.
Vi nimate niti najmanjše predstave o tem, kaj predstavlja sam princip življenja, niti princip rasti, niti hkraten princip odvitja – zavitja (unfoldment – refoldment principle), ki ponavlja vse vzorce v Naravi zaporedno in jih posname in izniči, medtem, ko so ponovljeni. Vi lahko prezentirate in proizvajate replike – ne morete pa niti pričeti simulirati resničnega ŽIVLJENJA.
»SVETLOBA« nosi odgovore na VSA ta do sedaj neodgovorjena vprašanja in še mnoga druga, ki jih stoletja še niso razrešila, niti vedela dovolj, da bi sploh lahko vprašala. To razkritje narave Svetlobe je dediščina Človeka v tem času, v katerem se je znašel – v času velikih razkritij in razumevanj.
Želite »dokazati« Boga? Tukaj je dokaz Boga – z metodami in standardi, ki so sprejemljivi tako znanosti kot tudi religiji. Polaga spiritualne temelje pod sedanjimi od znanosti, katere ne razumete nič bolje kot tiste nevidne.
Ali bo človek razumel? Sčasoma – ampak to sploh ni pomembno – naša misija je, da vam izročimo te fragmente, vaša pa, da potem naredite z njimi tisto, kar boste pač naredili. Če bi človek le postal pozoren, bi se lahko dva največja elementa civilizacije, znanost in religija združila.
Enako bodo postala bolj uravnovešena tudi človeška življenja, zaradi večjega poznavanja univerzalnega zakona, ki leži za vsemi od teh procesov, ki jih svetloba uporablja zato, da prepleta vse vzorčne oblike tega električnega valovnega vesolja.
Ne obstaja delček življenja, na katerega ne bo to znanje bistveno vplivalo, od univerze do laboratorija, od vlade do industrije in od nacije do nacije. Če že ne iz nobenega drugega razloga pa vsaj zaradi tega, da boste lahko videli svoje napake. Tistim, ki se bodo odločili ne videti in ne slišati, bodo dovoljene posledice teh napak pri odločanju. Mnogo je prostorov, ki bodo dopuščali njihovo nadaljnjo rast – kajti ultimativno BODO VEDELI.
Opozarjam pa tudi vse »radi bi bili« učitelji, ki MISLIJO, da »vedo vse« in to razlagajo do onemoglosti – NE, ne veste! Vi se samo dotikate neznatnega roba in, če prezentirate ta material kot celotnost v popolnem razumevanju, se zelo motite. Predlagam, da postavite svoj ego na stran in se naučite uporabljati izraz, »po mojem skromnem mnenju« bi lahko bilo to ali tisto ali tisto drugo. Kako vem, da ne veste vsega? ZATO, KER STE ŠE VEDNO VEZANI NA ČLOVEKA IN ČLOVEŠKO ZAZNAVANJE – KO BOSTE VEDELI VSE, NE BOSTE VEČ TAM, V TEJ IZKUŠNJI. Predlagam, da zelo previdno uporabljate to orodje, ki mu pravite jezik.
DŽUNGLA
Za človeka bi se lahko smatralo, kot da živi v džungli – v prostoru manifestiranih stvari in percepcij. Bolj, kot se človek dvigne, da bi se srečal z višjo ZAVESTJO BOŽANSKOSTI, bolj se pomakne stran od doživljanja te džungle. To, kar se dogaja tukaj v tej dvigajoči se ravni razsvetljenja je razvoj zavesti, ki išče SVETLOBO. Človek večno išče Svetlobo, da ga bo vodila na tej dolgi in mučni cesti, ki vodi od njegove telesne džungle do gorskega vrha njegove prebujajoče se duše. Človek večno ODKRIVA TO SVETLOBO in je s tem, ko jo najde, večno transformiran, in postoma najde svoj Jaz, ki je Svetloba.
Za tistega, katerega oči so v Višjih nebesih, bo Svetloba večno prihajala, in ko jo bo našel, bo za večno transformiran. Ta oseba – bitje (um) postaja vedno bolj razsvetljena med dviganjem od telesa do spirita in, višje, kot pleza, bolj oddaljena postaja »džungla«.
KREATOR IN KREACIJA
(Kaj je bilo najprej, kura ali jajce?)
Bog, Kreator, je vse kar JE, vse, kar OBSTAJA. Njegovo ustvarjeno vesolje materije v gibanju samo izgleda, da obstaja – za vaše čute vedno neprekinjeno izginja v zaporedno zaznanih segmentih – samo zato, da se ponovno pojavi. Nima NOBENE REALNOSTI – se pa zelo zagotovo in nesporno ter nedvoumno PONOVNO POJAVI. Kako se to zgodi? »Postane« preko iluzije dvosmerno projecirane SVETLOBE v GIBANJU.
Bog, Kreator JE eno bitje, ena oseba, en um, en mislec, eden jaz, eno življenje, ena duša, ena moč, edina realnost. Torej kaj se zgodi? Takole, in ohranite to jasno V svojem UMU: Kreacija Boga je upodobljena, patentirana forma domišljanja Boga, zgrajena po Njegovi podobi. Je telo Boga, zapis NJEGOVEGA razmišljanja, ustvarjena od Njega za izražanje Enosti Življenja, Ljubezni, Uma, Duše in Moči, ki obstajajo samo v Njemu. BOG JE SVETLOBA. BOG JE UNIVERZALNI UM. UM JE SVETLOBA. UM VE.
RAZMIŠLJANJE...
Ah, in sedaj pride žalostni del – prekinitev lokalnih »umov«, da bi RAZMIŠLJALI! Um mora in tudi razmišlja tisto, kar VE. Um razmišlja v dveh nasprotujočih si svetlobah, ki so hkrati projecirane iz Vira njihove centrirane bele Svetlobe in se zaporedno ponavljajo v CIKLIH.
Torej nazaj k BOGU: Razmišljanje in domišljanje Boga sta kvaliteti VEDENJA Boga. Um Boga, ki ve, je brezčasen in MIREN. In tako sta tudi razmišljanje in domišljanje Boga brezčasna in mirna. In enako sta razmišljanje in domišljanje človeka brezčasna in mirna, kot je tudi njegovo vedenje.
MIRNOST ne more NIKOLI BITI gibanje. LAHKO PA IZGLEDA, KOT DA JE. GIBANJE SAMO IZGLEDA, AMPAK MIRNOST VEDNO JE.
OBSTAJA SAMO »ENA« IDEJA
Še več kot to, En Um POZNA svojo ENO IDEJO. On POZNA svojo Eno Idejo Kreacije kot ENE CELOTE. Um razmišlja svojo Eno Celotno Idejo v navidezne dele in posledično pride do iluzije gibanja, ki jo boste vi označili kot »Kreacijo« in posledično do iluzije »substance«, ki ji vi pravite »materija«.
OBSTAJA SAMO EN UM IN EN MISLEC.
Ena Svetloba Uma, ki VE, je jaz Boga. Gre za Univerzalni Jaz, ki centrira vsa vsepovsod prisotna samo-ustvarjajoča se telesa Božjih-Jazov. To samo-ustvarjajoče se vesolje je Um domišljenega telesa Boga in ZAPIS RAZMIŠLJANJA BOGA.
Vi, jaz (MI) lahko POZNAMO Boga. Ne moremo POZNATI njegovega telesa, LAHKO pa ga »vidimo«. Enako lahko POZNAMO človeka. Ne moremo POZNATI telesa človeka, lahko pa ga zagotovo VIDIMO.
KAR JE BOG, JE TUDI ČLOVEK. BOG IN ČLOVEK STA ENO. DUALNOST SAMO »IZGLEDA«, DA JE. VI STE PROJECIRANA, MANIFESTIRANA MISEL BOGA.
Tako da, bralci, prišel je čas v zgodovini človeškega popotovanja od njegove MATERIALNE džungle do njegovega SPIRITUALNEGA vrha gore, ko je NUJNO, da prične živeti bolj in bolj v kozmični SVETLOBI vesolja VEDENJA, in manj v električnem valovnem vesolju čutenja. ČLOVEK mora sedaj tudi VEDETI, da njegova moč leži v mirnosti njegovega centriranega JAZA in ne v GIBANJU, preko katerega on manifestira to mirnost. Kontradikcija? NE! POZNATI mora tudi (in ponavadi gre tukaj za postopni proces) zavedanje KOZMIČNE SVETLOBE BOGA v NJEMU.
Človek mora sedaj POZNATI VESOLJE BOGA kot tisto, kar JE, namesto tistega, kar so ga njegovi čuti pripravili, da verjame, da je.
Ravno ZARADI TEGA RAZLOGA se morajo uporabiti vse manifestirane stvari, da se naredi takšno tranzicijo vrste v VEDENJE, drugače je civilizacija za civilizacijo izgubljena v temačnosti dob, ki imajo PERCEPCIJO V LAŽNIH IDEJAH.
TRANSFORMIRANI
Obstajajo takšni, ki iščejo Svetlobo in so odvrnjeni, ker je navidezno ne morejo najti, in se sploh ne zavedajo, da jo večno odkrivajo. Nevedni pričakujejo, da jo bodo našli kar na enkrat v nekakšnem oslepujočem blisku vse-moči, vsega-znanja in vse-prisotnosti. Ne pride na takšnem način, vse dokler se oseba ne približuje svojemu vrhu gore. Človek ne more prenesti veliko Svetlobe v času, ko je njegovo telo še vedno tako novo in preblizu svoje džungle. Vsi, ki so že dodobra izven džungle so že našli dovolj Svetlobe, da jim razsvetljuje njihovo pot proč od temačnih globin.
Zato, vedno glejte navzgor proti Višjim nebesom inspiracije, kjer veličastnost čaka na neustrašne, vse-vedne iskalce lepote in čistosti univerzalne Svetlobe.
Temačna cesta od njihove džungle pa do njihovega vrha gore veličastnosti postaja vedno bolj razsvetljena med dvigom od telesa proti Spiritu. Gre za težko, a hkrati veličastno cesto za preplezati. Vsi jo morajo preplezati.
DVIG ČLOVEKA OD TEMAČNOSTI PROTI SVETLOBI JE VEČNO PONAVLJAJOČA SE IGRA ČLOVEKA NA PLANETIH SONC.