SANJE - VAJE ZA SMRT

Vsi vemo, da je spanje način, s katerim se naše telo obnavlja. Kaj pa sanje?

Ste kdaj razmišljali o resničnem namenu sanjanja? Ali so sanje samo poizkus za popravilo obžalovanj ali za ustvarjanje scenarijev »kaj bi bilo, kako bi lahko bilo ali kako bi moralo biti?« Ali so sanje samo poizkus iz naše strani za reševanje problemov, s katerimi se ne moremo soočiti tekom dneva in tekom popotovanja skozi fizično vesolje, ali je več na tej stvari? Ali so sanje samo »pobožne želje«? Ali so sanje napad »vesti«, ki nas opomni, da bi morali uporabljati tisto, ki jo imamo?

Sanje so »generalka« za smrt. Kadar se »zbudite« iz sanj, pohitite nazaj v telo, kakor, da je neke vrste varnostna odeja, ki diši tako prijetno, kot stara, pernata postelja vaše babice. Edina razlika med sanjanjem in umiranjem je v tem, da med samim dejanjem umiranja ni več telesa, v katerega bi se lahko vrnili, vse dokler se ne odločite, da boste prevzeli drugo telo.

Zakaj pravim, da »pohitite nazaj v telo«, kadar se zbudite? Je čisto preprosto. Če bi bili med sanjanjem dejansko ujeti v telesu, bi bilo vse, kar bi videli, notranjost vaših vek ali pa popolna tema. Vsakič, kadar sanjate, zapustite telo tako, da se nežno premaknete izven njega, brez, da bi se tega sploh zavedali. In, ko pravim »vi«, se nanašam na dušo, na spirit in na um, ki sestavljajo »pravega vas«.

Ključ pa ni v tem, da zapustite telo nezavedno in samo lebdite okoli njega, ampak, da znate kontrolirati vaše zunanje okolje.

Medtem ko ste izven telesa, se lahko nahajate v njegovi neposredni bližini, lahko pa ste tudi zelo daleč stran od njega. Lahko si tudi predstavljate, da obupno potrebujete dopust od te zahtevne stvari tako pogosto, kot je le človeško mogoče. Vi, spiritualna entiteta, ki upravlja s to genetsko opremo, z neposrečenimi pomanjkljivostmi zastarelega komunikacijskega mehanizma in vgrajeno minljivostjo, ste kreator vseh podob, slik in video posnetkov, ki jih pošiljate možganom v hrambo. Možgani so kot velik katalog, ki prejema podobe, ki mu jih pošiljate. Programirani so za to, da prenašajo vaše podobe v ostale telesne organe, ampak nikoli nazaj k vam, umu/duši/spiritu, za kakršnekoli spremembe, prilagoditve ali prikrojitve. Funkcija možganov je precej robotska in neustvarjalna. Ustvarite dovolj neprijetno sliko, pošljite jo možganom, možgani jo bodo morda prenesli v srce in vaše telo bo zadela srčna kap. Možgani niso dober filter ali zaščitnik telesa in niti ne vsebujejo primernega prostora za shranjevanje. Imajo zelo nizko stopnjo spomina. So kot starinski računalnik iz leta 1986, z dvema megabajtoma trdega diska. Kadar sanjate, ste izven telesa in izumljate nove slike, ki se lahko nanašajo na vaše sedanje življenje, ali pa zelo verjetno tudi na spomine iz vašega preteklega življenja. Potujete lahko preko vesolja in skozi čas že s samo mislijo o tem. Kaj pa počne telo medtem, ko ste vi izven njega in se zabavate in veselite? Telo je v neumnem stanju amnezije.

Ljudje pogostokrat rečejo, »Ne morem se spomniti svojih sanj!« Le kako bi se jih naj, ko pa se zanašajo na svoje telo in ne na njih same kot energijske inteligence, da bi se jih spomnili? Zanašati bi se morali na svoje lastne sposobnosti spominjanja slik, zvokov, vonjev, okusov in občutkov, tako kot video na zahtevo. Takšno spominjanje se lahko izvede samo z umom in ne z možgani. Medtem, ko ste izven gostiteljskega vozila, ki samo leži tam kot lutka, imajo možgani preglavice z vzdrževanjem telesnih funkcij in ohranjanjem telesa pri dihanju in nimajo spomina o ničemer. Ne vsebujejo niti dnevnika dogodkov o tem, katere celice umirajo. Možgani niso nič drugega kot robotski android, ki se napaja preko procesorja z omejeno uporabo, ki bi brez vas delal v prazno, ali pa na sladkor, vodo in ostala različna goriva, ki poganjajo to neodgovorno stvar. Kadar je telo dehidrirano ali žejno ali pa ima polne ledvice in mora urinirati, vas potegne nazaj vanj, ker nima prirojene sposobnosti, da bi delovalo samo. Kadar možgani postanejo bolni do točke, ko niso več funkcionalni in ne premorejo več zadovoljive rezervne moči, da bi odpirali in zapirali portal, ki vam omogoča, da se vrnete nazaj vanj, telo pade v komo, posledica česar je zlom nadzora meje med spiritualnim in fizičnim vesoljem. Če zaradi frustracije in zdolgočasenosti izgubite potrpljenje pri reševanju tega problema s portalom in se odločite dokončno zapustiti telo, se le-to enostavno iztroši in umre, vi pa se vrnete nazaj v spiritualno vesolje, tako kot ste to navajeni početi preko normalnega toka dogodkov v odnosu med življenjem in smrtjo.

Svetujem vam, da pametno izkoristite čas, med katerim vaše telo spi. Pridobite si znanje in zavest o tem, kako najbolje kontrolirati in uporabljati portal ali prehod, ki vam omogoča dostop in prehod med dvema vesoljema. Izkoristite te ure zato, da se povežete z mrtvimi sorodniki in prijatelji, ki čakajo na vašo smrt za to, da bodo lahko spet komunicirali z vami. Izkoristite čas, ki ga imate vsako noč. Ne zapravljajte ga. Presenečeni boste ob spoznanju, koliko lekcij se lahko naučite od teh, ki vas imajo radi in katerih telesa so umrla. Duša ali spirit ali um so večni in če že niso pobrali novih teles in ponovno vstopili v vaš svet, čakajo, da bodo lahko z vami delili svojo energijo, misli in podobe.

Ne zapravljajte časa v sanjah zato, da skušate reševati probleme z drugimi ljudmi, kajti v vseh primerih se težave vedno pojavijo zaradi skrivnosti, ki jih imajo ljudje med sabo. Dilema, s katero ste soočeni je najverjetneje rezultat velike, težke skrivnosti, ki jo nosite v sebi. Vsi problemi tega sveta izvirajo iz zadržanih in prikritih misli. Mnogo bolje bi bilo, če bi razvili svoje telepatske sposobnosti, da bi lahko zaznali skrivnosti drugih še preden začnejo te skrivnosti vplivati na vaše vsakodnevno življenje in srečo. Da pa to lahko storite, morate biti izven telesa. Če že znate zapustiti svoje telo, potem pridigam v prazno. Če ne, pa se tega enostavno naučite. Pustite svoje telo pri miru, da se bo lahko ponoči dobro spočilo. Telo ni nič drugega kot genetski robot in ne potrebuje vaše pomoči pri počivanju in sproščanju. Na žalost vi sami uničite svoja telesa veliko hitreje, kot pa bi se uničila sama.

Obstajajo specifične tehnike o tem, kako zapustiti telo po svoji volji. Vedite pa, da boste morali biti v popolni temi, v prostoru brez zvoka, brez vonja in brez kakršnegakoli premikanja, vključno s pihanjem vetra ali ventilatorja. Mi Antarejci na splošno učimo naše otroke tako, da naj se držijo vseh osmih vogalov sobe in da naj ne razmišljajo, vse dokler se ne premaknejo od enega do treh metrov v ozadje njihovega spečega telesa. Lahko se osredotočite na belo piko z zaprtimi očmi in jo premikate vedno bližje, vse dokler vsa temačnost ne izgine in se osvobodite svoje lupine. Ljudi najbolj prestraši spoznanje, da lahko, ko se znajdejo izven telesa, vidijo v panorami, 360 stopinj naokoli. Ampak gre za isti fenomen, s katerim se soočite ob svoji smrti. Navsezadnje ne vidite s svojimi očmi, ampak kot energijska oblika. Ta strah pred panoramskim videnjem je poznan kot »povratni udarec telesa« in ponavadi potegne osebo nazaj v telo, vse dokler se le-ta na to ne privadi. Še ena avantura, na katero ljudje niso navajeni je orientacija zunaj telesa in letenje. Te stvari potrebujejo svoj čas. Kakorkoli, ni se vam potrebno ničesar bati, kajti vaše telo samo leži tam in čaka, da se boste ponovno vrnili v njega.

Občutek, ko si izven telesa se ne more primerjati z nobenim drugim veseljem ali ekstazo. V fizičnem vesolju ne obstaja nič, kar bi se lahko primerjalo s to izkušnjo. Vidite lahko na vse strani naokoli. Premikate se lahko skozi stene in brez strahu letite visoko nad vašo hišo. Spustite se lahko skozi tla in skozi zemljo pod vašo hišo in občutite vročino zemeljskega jedra, brez, da bi se ob tem počutili nelagodno. Potujete lahko preko držav in kontinentov, celo planetov in dimenzij, »že s samo mislijo«, brez pomislekov o razdaljah, ki so potrebne, da prispete tja. Čas in prostor postaneta istočasno brez meja in brez pomena.

Občutek, kako je biti izven telesa spremlja hkrati vznemirjenje, ko si spuščen iz svojega genetskega zapora. Maksimalno veselje; vizija svetlobe; perfekten ton zvoka; jasnost misli in osvoboditev neomejenega uma, potopljenega v neskončno in neizmerno veselje se ne more primerjati z ničemer drugim na Zemlji. Gre za ultimativno spiritualno izkušnjo.

Veselje ob izstopu je resnično vredno vseh ovir, ki jih morate premagati, da to dosežete.