SKRIVNOSTI, KRIVDA IN DENAR

Samo med »trenutkom jasnosti«, ko odvržemo svoja izrabljena telesa, lahko spet ponovno okusimo pogled na dimenzijo, ki smo jo pogrešali. Seveda je bil »trenutek jasnosti« zasnovan kot čisto razsvetljenje, za nekatere od vas pa je lahko neizmerno boleč.

Vsaka laž, vsaka izdaja, vsaka kraja, vsak temačni motiv in vsak zločin, ki ste ga kdajkoli naredili, kriči navzven, da ga lahko vidijo vsi. Tisti, ki vas imajo radi, kot na primer vaša družina, vam nudijo podporo in razumevanje, ker so tudi sami izkusili, v manjši ali večji meri svoj »trenutek jasnosti«.

Skrivnosti ali »pravice do zasebnosti« v spiritualni dimenziji tranparentnosti ne obstajajo in to je lahko za dušo, ki je na novo prispela pogostokrat bolj sramotno, kot je bilo fizično vesolje kdajkoli za njo, ne glede na to, ali samo potuje izven telesa ali pa je umrla.

Ali znotraj telesa ali pa zunaj njega, dejanje povezovanja z drugimi dušami na način, da o njih razmišljaš v zameno omogoči, da lahko vidijo vse, kar je za vedeti v zvezi z vami. Ni pomembno, ali se povežeš z ljubljeno osebo ali pa s sovražnikom. Povezanost vas sleče do golega. Če bi bilo to preprosto dejstvo razumljeno na Zemlji, bi nedvoumno zagotovilo etično obnašanje in promoviralo prijaznost, kot tudi ublažilo šok, ki ga občutite v »trenutku jasnosti«.

Večina duš je ponižanih in osramočenih, ko spoznajo, da je vsako najglobje dejanje, misel, želja in fantazija izpostavljena vsem na očeh. Vsaka laž, ki ste jo kdajkoli izrekli; vsaka oseba, ki ste jo prevarali; vsaka prostitutka, ki ste jo najeli in vsak trenutek, ko ste bili pijani se predvaja na zaslonu, neprekinjeno, tako da lahko to vidijo vsi. Ni se kam za skriti, niti ni nobene skale, pod katero bi se lahko zavlekli. Enostavno se morate s tem soočiti.

Seveda, kot sem že prej omenila, se to ne zgodi samo mrtvim ljudem. Takoj ko boste pričeli vstopati v svet vidljivosti, boste spoznali, da lahko vsak, ki ste ga kdajkoli srečali, prav tako vidi vsako slabo stvar, ki ste jo kdaj naredili. Lahko jih občutite, kako vas gledajo, medtem, ko nosite križe na svojih hrbtih. Samo ljubezen lahko odvzame proč bolečino »trenutka jasnosti«, čeprav bolečina še vedno ostane. In ne gre samo za prtljago vašega trenutnega življenja. Gre za vso mizerijo, v kateri ste se potapljali, vse odkar ste se ločili od Boga že na samem začetku. In to vključuje tudi mene.

Resnično pomilujem ljudi, ki prispejo v spiritualno vesolje in ne najdejo nikogar, ki bi jih imel rad. Morda so bili njihovi zločini tako ostudni, da ne prejmejo niti odpuščanja, niti sprejemanja. Zavrnitev, ki ni nič drugega kot pa nepripravljenost, da bi prišlo do komunikacije, predstavlja neskončno osamljenost. Težko si je predstavljati, kako izgleda nesmrtnost, znotraj temačnosti globokega vesolja, brez podob, razen groze ob pregledovanju slik žrtev posameznika, znova in znova. Kdo bi sploh hotel gledati kaj takega? Točno iz tega razloga pristanejo izobčenci večno nezaželjeni in osamljeni. Četudi ne obstaja prostor, ki se mu reče »Pekel«, bi lahko kruta realnost, kako je biti izgnan v nikoli končano zapuščenost, služila kot njegova moralna protivrednost. Poleg agonije svojega lastnega inventarja podob, bi še največ navdušenja, ki bi se ga lahko veselil takšen večni klatež predstavljalo to, da bi zajahal eksplozijo gama žarkov na svojem destruktivnem pohodu skozi votle obroče globokega vesolja.

»Trenutek jasnosti« pa ima tudi zdravilni učinek. Med tem trenutkom tisti, ki so bili bolani v trenutku spoznajo, kaj je bil vzrok njihove podvrženosti bolezni in kako bi se lahko ozdravili. Pri mrtvi osebi to prinese konec trpljenju.

Po drugi strani, lahko živa oseba, ki se premakne izven svojega telesa in izkusi »trenutek jasnosti« naredi korake, da proaktivno premaga in ozdravi težave, ki povzročajo bolezen; sposobnost, ki bi ponavadi ležala znotraj domene vsevednih in zdravilcev, ki se izogibajo planeta Zemlja kot kuge. Razlog leži v tem, da modrost, ki se razkrije med »trenutkom jasnosti« ne diskriminira proti živim in ni ekskluzivno rezervirana za mrtve. Z dostopom do takšnega razsvetljenja, bi lahko z lahkoto ozdravili sebe in svoje ljubljene. Sama sem bila kot mali otrok izurjena v ubijanju rakavih celic v tistem trenutku, ko začnejo napadati telo, ki ga okupiram. Recite temu telepatska prednost, ampak, če meni sami ne bi uspelo zaznati nevarnosti v mojem lastnem telesu, bi mi nek drugi Antarejec poslal misel in me opozoril.

Krivda je stanje, do katerega pride pri odsotnosti ljubezni. Tehnično opredeljeno, je krivda za vašo dušo enako, kot je bolečina za vaše telo kot vozilo. Kakorkoli, kot zadeva praktičnosti, je krivda lahko ustvarjena samo v okolju, ki je okuženo s skrivnostmi. Kadarkoli se premaknemo v spiritualno vesolje, se naučimo kako krivdo popraviti. Kadar je krivda tako neznosna, da ne more biti popravljena, potrebujemo in zahtevamo izolacijo od bistva življenja in uma samega, ravno tako to naredijo tudi tisti, ki smo jih prizadeli.

Na splošno pa obstaja zdravilo ali vmesni korak:

Za tiste, katerih krivda je po smrti preveč uničujoča, je običajna rešitev takšna, da poberejo novo telo. S tem se olajša žalost, da nimaš v svojem lastnem inventarju nobenih drugih spominov, kot pa te od sramu. Ali ste motivirani od želje, da se vam ni treba soočiti s ponižanjem ali pa od želje, da to popravite; zavestna odločitev ponovnega rojstva lahko predstavlja praktično rešitev. Mi hodimo skozi življenje in smrt tako, da se izogibamo stvarem. Veliko slabše je, da se vrneš zato, ker se hočeš izogniti zadregi, kot pa da se vrneš zato, ker hočeš stvari spremeniti in popraviti.

Ko splezamo malo višje na vrh gore postane očitno, da bi (če bi bili pogoji v spiritualnem vesolju tako perfektni, kot jih promovirajo »zagovorniki nebes«) sistem življenjskih ciklov, ki smo ga vzpostavili dolgo časa nazaj spodletel, ker se ne bi hotel nihče nikoli več vrniti nazaj v deželo živih.

Res pa je, da bolj, kot je bil spirit etičen in razsvetljen na Zemlji, manj verjetno je, da se bo vrnil nazaj v fizično vesolje zato, da bi karkoli izkusil. Ohranite v mislih, da se ne vrnemo nazaj zato, da bi se »popravili« ali »izboljšali«. To je mit, ki so si ga izmislili nori terapevti regresije preteklih življenj in ki govorijo svojim pacientom tisto, kar hočejo slišati. Razmislite o tem! Z vsem na dosegu roke, h kakšnemu možnemu trenutnemu vpogledu bi lahko prispevalo živeti še eno življenje? Več seksualne napetosti? Več finančnih problemov? Več pohlepa, zatiranja in zmede? Nerada to rečem, ampak zna biti, da je dunajski zrezek tisti, ki vleče ljudi nazaj v življenje kot deset megatonski magnet, razen, če si vegetarijanec ali vegan. Gre za izkušnjo in življenje samo. Nihče od nas ni tako »plemenit«, da bi šel skozi devet mesecev jezdenja udarnih valov v trebuhu naše matere, samo zaradi »samoizboljšanja«. Lepo vas prosim! Nazaj pridemo zato, da lahko »imamo stvari«, ki jih ne moremo imeti v spiritulnem vesolju, razen slik, ki jih ustvarimo za njih. Gre za skušnjavo novega BMW-ja; tistega veličastnega dvorca z bazenom; tistega modela iz reklame Victorie Secret ali pa seveda jastoga in biftka na žaru.

Navkljub novodobnim urbanim legendam, ki so zasnovane v ignoranci, ni nobene povezave s tem, »kako stara je duša«, ampak je vse povezano s tem, kako prijazna je duša in kako sočutno se obnaša. Starost ni pomembna; empatija je. Koncept »starih duš« je ostuden mit. Tukaj je razkritje in pol za tiste množične novodobne zagovornike: Vse duše so iste starosti, ker smo ustvarili čas v tistem točno določenem trenutku, ko smo se ločili od Boga. Kakorkoli, vsi spiriti niso zapustili Boga v istem trenutku. Ironično so tisti, ki so prišli ven iz Boga kasneje v vašem kronološkem času zelo verjetno veliko manj zapacani od učinkov fizičnega vesolja, navkljub obilju nasprotnih dezinformacij, ki so pljunjene in izpljunjene iz slinastih ust ničvrednih spiritističnih capinov in »radi bi bili« jasnovidcev.

Kako se je lahko ideja, da smo bili ustvarjeni po podobi Boga tako izpridila in pomešala? Ali je kateri del te izjave resničen?

Seveda je.

Bog je definiran kot val energijske inteligence, katere obseg je neskončen.

Vsaka duša, vključno z vami in mano je ravno tako večni vir te energijske inteligence, ki manifestira zvok in svetlobo, samo da je naš obseg omejen s stopnjo, do katere smo se ločili od Boga. Tako preprosto je.

Kakorkoli, vse se zaplete v Genezi 1:27. Ta kreativni vir literature pravi, »In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril«.

Prvič, Bog ni »On« in gre za bogokletje, da sploh kaj takšnega izrečeš in tako razmišljaš. Sprašujem se, če je bil pisar, ki je napisal ta odsek pijan ali zadet od opija, medtem, ko je tipkal na svoj papirus.

Drugič, Bog ni ustvaril spolov. Mi smo jih ustvarili medtem, ko smo zasnovali fizično vesolje. Bog nima spolne identitete in v originalu je nimamo tudi mi. Spolna delitev je bila naknadna misel, katere smo se oprijeli potem, ko smo živeli številna dolgočasna življenja na Zemlji in ostalih zapuščenih planetih pred tem. Seks smo izumili kot prijetno sredstvo za to, da lahko naseljujemo še druga telesa poleg lastnega. Ko sem pregledovala arhive, ki smo jih prinesli z ladjo iz Antaresa, sem naletela na nekaj zgodnjih diagramov, ki prikazujejo spolno konfiguracijo v človeških telesih. Po tem, kar sem videla moram priznati, da smo sami sebe ogoljufali. Zgodnja ilustracija je predlagala polne spolne občutke v štirih prstih vsake roke, z izjemo palca. Vprašam se, kdo je izglasoval to idejo?

Obstajajo planeti, kjer imajo sedem različnih spolov. Kakorkoli, sedaj ni primeren trenutek, da se poglobimo v te stvari.

Naša najbližja podobnost Bogu leži v naši sposobnosti, da lahko ustvarjamo slike in podobe v spiritualnem vesolju. Opazna razlika je v tem, da Bog to počne preko mnogo bolj številnih dimenzij, kot pa mi.

Ne glede na to, Bog nima pred nami nobenih skrivnosti. Bog ne skriva ničesar. Vse kar moramo narediti je to, da spet obnovimo naše sposobnosti, nadarjenosti in ekspertize, da se ponovno spomnemo vsega znanja in modrosti, ki smo jih imeli, preden smo se ločili od Boga. Dobra novica je, da je stanje separacije začasno in bo trajalo samo tako dolgo, dokler ne bomo spet vzpostavili povezave, ki smo jo izgubili zaradi skrivnosti, »pravice do zasebnosti«, laži in prevar. To vrsto laži in prevar smo prenesli ne samo na druga spiritualna bitja, ampak tudi na nas same. Vse to bo trajalo tako dolgo, kot bo potrebno, da izničimo čas, ga ukinemo in premagamo te ovire. Bog ne bi mogel delovati, če bi imel eno samo skrivnost, ravno tako je ne bi smeli imeti mi. Samo preko vidne transparence lahko premagamo vse te ovire do sreče in perfekcije, karkoli in kjerkoli že so.

Me, duše, hrepenimo po resnici ravno tako, kot naša telesa potrebujejo hrano, vodo, seks in spanje. Razlog, zaradi katerega se oklepamo ljubezni, kot da nam gre za življenje leži v tem, da ideja ljubezni predstavlja odsotnost skrivnosti. Zaradi tega je ljubezen najbližji ideal v fizičnem vesolju, tako kot je jasnost v spiritualnem vesolju.

Rečeno je bilo da, če bi bile vse skrivnosti vsakega spontano razkrite vsem drugim istočasno, bi separacija med nami in Bogom izginila v trenutku. Bog je priča vsem našim skrivnostim in ve za vsak delček informacij, ki smo jih kdajkoli zadržali in jih še nameravamo zadržati preko celotne časovne linije, od preteklosti skozi sedanjost in v prihodnost. Ko bomo mi, spiritualna bitja spet ponovno poznali vse skrivnosti, ki smo jih kdajkoli zadržali in jih še nameravamo zadržati pred sabo in eden pred drugim, se bodo naši problemi končno končali, ker bo ljubezen, ki si jo želimo in izražamo očiščena prikrivanja za vedno. To je cilj, s katerim lahko gotovo vsi živimo.

Ta svet je postal džungla izkoriščanja, kjer jo ljudje z največ skrivnostmi in največjimi lažmi vedno dobro odnesejo z uporabo ogromne prisile in povzročanjem neštetega števila smrti proti neštetemu številu ljudi; hkrati pa ogrožajo ogromna območja zemeljske površine. Mnogi verjamejo, da smo šli preko točke brez povratka in da smo dosegli stopnjo kritične mase, kjer mi sami nismo več sposobni rešiti situacije ali povrniti planet nazaj v normalno stanje. Sklenili so, da smo ustvarili uničenje.

Edini način, da sami sebi preprečimo povzročanje škodljivih dejanj drug proti drugemu in pred uničenjem našega okolja je, da zagotovimo, da so naše najglobje misli transparentne in na voljo vsem ves čas.

Brez te varovalke bo naša nagnjenost do povzročanja zločinov, mizerije in zla divjala naprej nekontrolirano. Če nismo kolektivno razvili našega potenciala, da izbrišemo skrivnosti iz tega planeta, potem nismo tukaj samo nekoristni, ampak predstavljamo tudi samodestruktivno grožnjo. Verjemite mi, mi obiskovalci smo zgroženi nad tem. A kljub vsemu, imamo obveznost, da pomagamo.

Trenutno operiramo s približno sedem in pol milijardami teles na tem planetu. Če želite točne podatke glede števila svetovne populacije v tem trenutku, pojdite na: https://www.worldometers.info/world-population/? in izvejte, koliko človeških teles trenutno vzdržujemo. Tukaj boste našli tudi podatke za naslednje leto.

Preračunano je bilo, da ko ta številka doseže devet milijard, postanejo sredstva, ki vzdržujejo našo oskrbo s hrano izčrpana. Vstopili bomo v popolnoma novo dobo izprijenosti: kanibalizem.

Vizija prihodnosti nam dopušča, da pogledamo tako v prihodnost kot tudi v preteklost. Brez, da bi želela zveneti kot panik, vam moram povedati, da je naša prihodnost mogočno črna. Teologi nam pravijo, da vstopamo v »končne čase«; da se pričenjajo »zadnji dnevi«, in na žalost imajo prav, ampak vse iz napačnih razlogov.

Nenadzorovani in prepuščeni svojim načinom, bomo kmalu jedli eden drugega brez vesti, v kaotično divjem okolju lakote, ki bo poganjala nagon po preživetju. Hkrati bo veliko manj kopenske mase, glede na to, da bo večina obal sveta pod vodo zaradi prihajajočega taljenja Grenlandije in območij Arktike.

Čeprav bo globalno segrevanje nekoliko pripomoglo k reduciranju naše populacije, to nikakor ne bo dovolj. Simbolični koraki, ki smo jih naredili, da bi se ljudje pričeli zavedati svoje lastne usode se bodo končali z neuspehom. Narejenega je bilo veliko premalo, in veliko prepozno.

Na Planetu Zemlja smo urinirali po svoji lastni odrešitvi. Ko bo nekega dne enakomeren tok človeških trupel pričel padati na tla, ne bo načina, da bi jih lahko povrnili nazaj v življenje in vzpostavili stvari nazaj tako, kot so bile. Alegorično smo kot zobna pasta, ki se je ne da potisniti nazaj v tubo.

Če ste se slučajno spraševali, zakaj smo mi obiskovalci tukaj – to je razlog.

Skušati pomagati apatičnim ljudem, ki ne vidijo naprej od svojih lastnih nepomembnih življenj je nehvaležna naloga, še posebej v časih globalne ekonomske krize.

Kaj naj rečem? Prostovoljno sem se javila za to. Najmanj, kar lahko naredite je, da prosite vsaj deset ljudi, da preberejo te informacije. Če bi vam zaračunala za njih, jih tako in tako ne bi kupili; ne da potrebujem denar. Telepatski ljudje nimajo finančnih problemov. Stavim, da niste vedeli, da je 81% vseh večjih zmagovalcev loterije na svetu Antarejcev in pa ostalih nezemljanov (mi nismo edini, ki smo tukaj).

Torej, kako zmagaš na lotu, če si telepatski? (Vem, da je to bilo vaše naslednje vprašanje...)

Lažji način je, da pogledaš en dan v prihodnost in vidiš, kakšne bodo številke.

Težji način je, da vplivaš na številke, ki pridejo ven iz bobna tako, da si vzročen (kavzativen) nad materijo. Telekineza je težka, celo za nas, ampak zagotovo ne nemogoča.

Vaša odločitev.

Obnovite svoje skrite talente. Tako mi ne bo treba nikoli več poslušati vašega pritoževanja glede denarja.

Moja najljubša igra je keno. Šest igralnic v Las Vegasu me je vrglo ven. Mislijo, da goljufam. Sploh se ne zavedajo, da vem.