OMEJITVE POTOVANJ – NACIONALNA IDENTIFIKACIJA – ČIP

Potem je predstavitev začela postajati precej mračna, kajti ko bo ta generacija odšla (kar se bo zgodilo konec 80. in v začetku 90. let prejšnjega stoletja, kjer se zdaj nahajamo mi) se bodo stvari postopoma zaostrile in zaostrovanje se bo stopnjevalo. Stari filmi in stare pesmi bodo umaknjeni, nežnejša zabava bo umaknjena.

Potovanja, namesto da bi bila za starejše ljudi bolj enostavna... Potovanja bi postala zelo omejena. Ljudje bi potrebovali dovoljenje za potovanje in dober razlog za potovanje. Če ne bi imeli dobrega razloga za potovanje, ne bi smeli potovati, vsi pa bi potrebovali osebni dokument. Sprva bi bila to osebna izkaznica, ki bi jo nosili pri sebi in bi jo morali pokazati, ko bi vas zanjo vprašali.

Načrtovano je bilo, da bo pozneje razvita nekakšna naprava, ki bo implantirana pod kožo in bo posebej kodirana za identifikacijo posameznika. To bi odpravilo možnost lažne identifikacije in tudi možnost, da ljudje rečejo: "Izgubil sem osebno izkaznico."

Težava v zvezi s temi v kožo implantiranimi identifikacijami naj bi bila pridobiti material, ki bi ostal v ali pod kožo, ne da bi povzročil reakcijo tujega telesa (zaradi katere bi ga telo zavrnilo ali bi povzročilo okužbo) in da bi to moral biti material, na katerem bi bilo mogoče zapisati in pridobiti informacije z nekakšnim skenerjem, medtem ko ga telo ne bi zavrnilo.

Omenjen je bil silicij. Takrat je veljalo, da se silicij dobro prenaša. Uporabljali so ga za povečevanje prsi. Ženske, ki so menile, da so njihove prsi premajhne, so dobile silikonske vsadke, in mislim, da se to še vedno dogaja. V vsakem primeru je silicij takrat veljal kot obetaven material za oboje... da se ohrani v telesu brez zavrnitve in da lahko ohrani informacije, ki jih je mogoče priklicati z elektronskimi sredstvi.