SVETOVNI DRŽAVLJANI: SVETOVNI ŠPORTI

Če se vrnemo k industriji. Nekaj težke industrije bi ostalo. Ravno toliko, da bi ohranili nekakšen semenski bazen industrijskih znanj, ki bi ga lahko razširili, če se načrt ne bi izšel, kot je bilo predvideno. Tako država ne bi ostala brez sredstev in znanja. Vendar je bil to le nekakšen načrt za nepredvidljive razmere. Upa in pričakuje se, da se bo svetovna specializacija nadaljevala. Toda, in morda se ponavljam, eden od učinkov vsega tega je, da bi se s to globalno soodvisnostjo nacionalne identitete zmanjšale. Vsako območje bi bilo odvisno od vsakega drugega območja za tak ali drugačen element svojega življenja. Vsi bi postali državljani sveta, ne pa državljani ene same države.

V tej smeri se lahko pogovarjamo tudi o športu. Šport v Združenih državah naj bi se spremenil, deloma tudi zato, da bi se odpravil nacionalizem. Nogomet, svetovni šport, naj bi se poudarjal in spodbujal v Združenih državah, kar je bilo zanimivo, saj je bila nogometna igra na tem območju takrat praktično neznana. Imel sem nekaj prijateljev, ki so obiskovali drugo osnovno šolo kot jaz, kjer so igrali nogomet, in bili so prava novost. To je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Zato me je govorjenje tega moškega o nogometu na tem območju nekoliko presenetilo.

Nogomet velja za mednarodni šport in bi ga spodbujali, medtem ko bi tradicionalni šport, ameriški bejzbol, zmanjšali in morda celo ukinili, saj bi lahko izpadel preveč ameriški. Razpravljal je o njegovi odpravi. Prva možnost bi bila, da so igralci slabo plačani in da ne želijo igrati za slabo plačilo, zato opustijo bejzbol in se začnejo ukvarjati s kakšnim drugim športom ali drugo dejavnostjo.

Vendar je dejal, da v resnici ne bo tako. Pravzaprav bi bejzbol zlomili tako, da bi bile plače zelo visoke. Zamisel je bila, da bi se s tem, ko bi plače postale smešno visoke, pojavila določena mera nezadovoljstva in sovražnosti, saj bi ljudje športnikom zamerili, da so tako visoko plačani, medtem ko bi med športniki začelo prihajati do medsebojnih zamer glede tega, koliko so plačani drugi igralci, in bi se nagibali k temu, da bi opustili ta šport. Te visoke plače bi lahko zlomile tudi lastnike in odvrnile navijače.

Navijači bi podprli nogomet, bejzbolska igrišča pa bi se lahko uporabljala kot nogometna igrišča. Ni bilo rečeno, da se bo to zagotovo zgodilo, a če mednarodni pridih ne bi prišel dovolj hitro, bi se to lahko zgodilo.

Nekaj podobnih pripomb je bilo tudi o ameriškem nogometu, čeprav se spomnim, da je dejal, da bi bilo ameriški nogomet težje zlomiti, ker je bil razširjen tako na fakultetah kot v profesionalnih ligah. Ameriški nogomet pa ponuja tudi nasilje, in na ta način zadovoljuje zaznano psihološko potrebo ljudi po nasilju. In zaradi tega razloga bi lahko nogomet ostal na prizorišču, da bi zadovoljil to potrebo po nasilju.

Enako velja tudi za hokej. Hokej ima več mednarodnega pridiha in bo zato bolj poudarjen. Pri hokeju in zlasti nogometu bi bilo mogoče predvideti nekaj mednarodne konkurence. V tistem času je bil hokej mednarodni med Združenimi državami Amerike in Kanado. Bil sem nekoliko presenečen, ker se mi govornik sploh ni zdel ljubitelj hokeja, jaz pa sem. In izkazalo se je, da ni bil. Vedel je le o tej igri in kaj bi to pomenilo za ta spreminjajoči se športni program.

Vsekakor pa naj bi bil nogomet temeljni kamen atletike, saj je v Južni Ameriki, Evropi in nekaterih delih Azije že svetovni šport, ki bi ga morale prevzeti tudi Združene države Amerike. Vse to bi spodbujalo mednarodno tekmovanje, tako da bi vsi postali v večji meri državljani sveta in ne samo državljani svojih omejenih narodov.