UMETNOST NAJDENJA NOVEGA TELESA

Zakaj bi se sploh vrnili v fizično vesolje?

Zakaj bi si delali probleme?

Ali ne bi bilo bolje, če bi se mu izognili za večno? Že samo en ogled večernih poročil, pa ni težko ne marati sveta, v katerem živimo.

Prvič, se lahko s tem, ko se naučite zapuščati svoje telo po svoji volji vrnete nazaj v spiritualno vesolje kadarkoli si to zaželite.

Drugič, in kar je bolj pomembno za večino spiritov, pogrešamo imeti stvari. Glede na to, da smo ločeni od Boga, pogostokrat čutimo, da za nas ni dovolj samo to, da ustvarjamo čvrste podobe in slike v praznem prostoru. Radi »imamo« stvari. Želimo si imeti hiše, avte in še posebej druge ljudi. Tiste, ki si jih ne moremo lastiti, jih emocionalno zasužnjimo. Pustimo na strani dejstvo, da na prehodu skozi fizično pravzaprav nimamo v lasti ničesar. Mislimo, da imamo, ker imamo v rokah kos papirja ali listino, ki pravi, da smo »upravičeni«, nikoli pa se ne ustavimo in spoznamo, da so te dokumenti napisali drugi ljudje, ki prav tako nimajo v lasti ničesar. In ne pozabite, da nismo niti lastniki svojih lastnih teles. Mi jih samo naseljujemo, dokler se ne razpadejo in umrejo in še celo takrat smo odvisni od drugih ljudi, da jih pokopljejo ali sežgejo ali pa jih donirajo družbi Neptun, da jih vrže preko palube v morje. Morda, če bi jih lahko preparirali, vstavili bucike v naša usta, da bi ostali večno nasmejani in potem prisilili naše dediče, da bi jih vzdrževali v tem stanju blaženosti, bi imeli lažen občutek varnosti, da so bila naša telesa dejansko naša lastnina. Pa niso. So samo ostanki genetskega materiala, ki se je pokvaril. Potrebna je določena stopnja zrelosti, da vidimo stvari takšne, kot so v resnici. Če mislite, da je to enostavno doseči, se motite. Veliko lažje je gledati nase kot na nič več kot samo telo in vse to ignorirati. Pravzaprav to počnete vsak dan.

Tretji razlog, zaradi katerega si izberete novo telo je, da izražate tolažbo, bližino in protekcijo za svoje ljubljene v fizičnem svetu. Tisti, ki si tega želijo, najprej postanejo prežalci ali opazovalci v skupnem območju tega drugega sveta, ki mu pravimo Destinacijska Kupola. Destinacijska Kupola vsebuje neskončno število eteričnih sob v obliki stojnic, s številnimi holografskimi zasloni podob. Tam v teh pregradah spiriti, ki se želijo vrniti nazaj v življenje v telesu spremljajo aktivnosti svojih družinskih članov. V nasprotju z miti, potencialni vrnitelji nikoli ne iščejo tako, da se osredotočajo na določene geografske lokacije. Locirajo hčerke, vnukinje, nečakinje in snahe, ponavadi v tem vrstnem redu in pričnejo spremljati vsako njihovo potezo, da vidijo, katera od žensk bo zanosila.

Spiriti, ki živijo v telepatskih družbah, takšnih, kot je moja, imajo taktično prednost v tem, da so sposobni komunicirati s člani svoje družine in lahko ponudijo svojo vrnitev kot dar in iščejo sprejetje in povabilo. V vaši miselno prikrajšani družbi je to veliko težje in veliko bolj primitivno. Potencialni vrnitelj sledi seznamu »potencialnih mater« v določeni genetski krvni liniji, ki si jo on ali ona izbere, prednost pa ima najbolj nedavno življenjsko obdobje.

Tarča je pogostokrat zamenjana, če je povratnik razočaran nad razkritji njenih skrivnosti in slabih dejanj. Če iz najbolj nedavnega življenja ni na voljo nobena opcija, je naslednji korak sledenje potomcev iz prejšnjih življenj, raje, kot pa da bi si za svojo novo mamo izbrali popolnega tujca. Seveda se na splošno življenje za življenjem prepleta ena in ista družina, vedno pa so tukaj tudi pozabljeni sorodniki po moževi ali ženini strani, od katerih je ponavadi na voljo kar nekaj nosečnic. Razumljivo je, da je ženska, ki je na kontracepcijskih tabletkah vir globoke frustracije za mrtve sorodnike, ki želijo uporabiti to potencialno telo kot vozilo ponovnega rojstva. Danes je veliko težje najti mater, kot pa je to bilo tisoč let nazaj.

Četrti in zadnji razlog, zakaj se duše odločijo, da se bodo vrnile v fizično vesolje je ta, da je obstoj v spiritualnem vesolju za njih preveč zahteven. Nekateri preprosto ugotovijo, da je ustvarjanje in absorbiranje neprekinjenih slik in misli v brezčasni dimenziji za njih preveč težko in naporno za prenašati.

Izstopna točka, ki vodi iz fizičnega vesolja v spiritualno vesolje je trenutek smrti telesa. Obratno ni tako razvidno, kajti inkubacijsko obdobje nosečnosti je v bistvu skriti vidik življenja, interval skrivnosti, ki je izbrisan v trenutku, ko novorojenček prične sam dihati. Vedno spregledamo dejstvo, da je vzstopna točka iz spiritualnega vesolja nazaj v fizično vesolje najnižji skupni imenovalec, kjer se ti dve vesolji srečata, prekrivata in presekata.

Torej, kje je ta točka?

Najnižji skupni imenovalec je trenutek, ko je velikost novega telesa najmanjša. Točka vrnitve ali ponovnega rojstva se zgodi v trenutku, ko se sperma in jajčece združita. Točno v tem trenutku prične spirit naseljevati novo gostiteljsko telo. Tukaj ne gre niti za prepričanje niti za mnenje. To je dejstvo, ne glede na to, kako »politično nepravilno« se sliši ali kako žaljivo je to do zagovornikov legaliziranega splava.

In zakaj?

Zato, ker ima ženska že vnaprej svobodno voljo pri odločitvi, ali bo donosila otroka ali ne. To dejanje bi moralo biti preprečeno od zdravnikov, ki hinavsko zaprisežejo, da ne bodo delali slabo.

Religiozne avtoritete na Zemlji že od nekdaj vedo, da se življenje prične v trenutku spočetja in posledično ne bodo nikoli spremenile svojega stališča v zvezi s to tematiko, ne glede na to, koliko žensk glasno kriči o svoji pravici, da splavijo svoje otroke in da lahko počnejo s svojimi telesi tisto, »kar se njim zdi primerno«. V trenutku, ko pride do spočetja, se ženska ne ukvarja več samo s »svojim« telesom. Velikost JE pomembna. Oplojeno jajčece je oseba. Razen če smo zunajzemeljski šef kuhinje, ki ga zanima eksperimentiranje, kakšen okus ima človeški kaviar za njegov jedilni list, se še vedno smatra kot umor, če enega od njih ubiješ.

Po drugi strani je kontracepcija dejanje preprečitve in dejanje svobodne volje. Čeprav ne ustvari priložnosti, prav tako ne povzroči nič slabega.

Se opravičujem, če je resnica užalila nekatere od vas. Resnica zna biti pogostokrat boleča.

Kar je veliko bolj poučno je obdobje pred trenutkom spočetja. Kot sama opažam se o tem delu procesa ponovnega rojstva ne govori veliko na televiziji ali v sodnih dvoranah. Govorim o krutem tekmovanju med dušami, katera bo prevzela ali okupirala novo telo, ki se pogostokrat, a vseeno ironično (na Zemlji) imenuje »človeška rasa«.

Zakaj gre za raso?

Predvidevajmo, da niste edini, ki se hoče vrniti v maternico vaše hčerke ali nečakinje ali vnukinje ali posvojene hčerke iz svojega najbolj nedavnega življenja.

Obstajajo verjetnosti, da je še veliko drugih spiritov, ki so vrgli oko na to isto telo. Morda občudujejo bodočo mater ali pa imajo z njo kakšno starejšo povezavo iz preteklih življenj, ali pa so samo na pravem mestu ob pravem času za njih, ampak na napačnem mestu ob napačnem času za vas. Mehanizem ponovnega rojstva je precejšnji test volje, moči in pretkanosti, ki pri fantih loči spermije med sabo.

Kot zanimivost, strah pred višino in padanjem je možno direktno pripisati kaosu, ki je povezan s tekmovanjem spiritov za »okupacijo telesa« med obdobjem tranzicije ali prehoda iz ene dimenzije v drugo. Gravitacija, ki je povezana s prosto – padajočo spermo v bitki, posledično povzroči akrofobijo ali strah pred višino.

Celo batofobija ali strah pred globino je povezana s travmo ponovnega rojstva, glede na mikroskopsko velikost spermijev v primerjavi z vsem ostalim v njihovi bližini.

Ste kdaj razmišljali o tem, zakaj smo zasnovali spolno aktivnost, da tako prija? Ste razmišljali, zakaj orgazmi proizvajajo tako čudovite občutke?

Brez vseh teh občutkov bi bila pot nazaj v fizično vesolje naporna naloga. Imeli bi neskončno čakalno listo spiritov, ki se želijo vrniti in pomanjkanje staršev, ki bi bili pripravljeni sprejeti to patetično nalogo, da jih sprejmejo. Orgazmi prebudijo točke ugodja z unikatnim seznamom navodil. Orgazem naslovi center stimulacije znotraj telesa.

Kot »telesni prebivalci«, redkokdaj cenimo harmonično in estetsko ravnovesje v spiritualnem vesolju. Medtem, ko mati rodi otroka, so spiriti, ki čakajo na ponovno rojstvo izstreljeni iz svoje eterične dimenzije v individualne spermije očeta. Ne glede na to, kako šokantno se vse to sliši, razmislite o tem! Znano genetsko dejstvo je, da oče določi spol svojega otroka. Spolni akt sprosti nešteta števila spermijev, ki tekmujejo za eno jajčece. Že samo dejstvo, da ste se znašli tukaj predstavlja za vas točko potrditve; »čudež«, glede na to, da ste vi zmagali v »človeški rasi«, za katero ste tekmovali; in vsi ostali, ki so tekmovali proti vam so absolutno izgubili. Zato se malo potrepljajte po hrbtu in si zataknite pero za klobuk, da ste preživeli to travmo in prispeli na to točko. Ampak pomislite koliko poskusov ste morali narediti že preden ste pobrali telo, v katerem živite sedaj, pa vam ni uspelo. Že samo razmišljati o tej ideji zna biti naporno. In da še povečamo stopnjo zločina, morda vam je že uspelo zmagati v »človeški rasi«, pa ste bili potem vrženi nazaj v dimenzijo, iz katere ste prišli, zaradi spontanega ali načrtnega splava. Tako da, pristati tukaj predstavlja ogromen dosežek in tega ne morem dovolj poudariti. Vi ste tukaj zato, ker ste si to zaslužili.

Torej, kaj pa potem vse tiste duše, ki so šle skozi spontane ali načrtne splave? Zakaj so morale iti skozi vso to bolečino in trpljenje?

Koncept, da bi se kdorkoli »prostovoljno« javil za tako boleče kratko življenje kot žrtev splava samo zato, da bi se naučil »ponižnosti« ali se soočil s »karmično kaznijo« je popolnoma nesmiselen. Kateri novodobni filozof se je spomnil te nesmiselne teorije? Naj bo resnica znana; iskanje ugodja in izogibanje bolečini je osnovni cilj v vsakem vesolju, pa naj gre za fizičnega, spiritualnega ali pa kateregakoli drugega. Mučeništvo je oznaka in pripis, ki ga ustvarijo drugi, nikoli mi sami. Obstaja pa veljavna izjema do tega. Pogostokrat se odločimo vrniti kot otroci ali vnuki naših ljubljenih zato, da bi jih obvarovali slabega, na riziko naše lastne pogube in izgube življenja. Kakorkoli, na splošno, kadar mati splavi otroka, duša, ki okupira telo tega otroka nima vpogleda ali znanja, da bi to lahko predvidela. In vključno z izbrisanim spominom, ki ga povzroči obdanost s temačnim trebuhom, ima spirit malo ali pa nič vpliva, da bi to terminacijo lahko preprečil.

Ko sem prej izjavila, da je »ponovno rojstvo precejšen test volje, moči in celo pretkanosti«, ima to v resnici manj za opraviti z brutalno močjo in več s stopnjo osebnega zavedanja. Ne zamenjajte »stopnje zavedanja« z etičnim razsvetljenjem, kajti med procesom ponovnega rojstva se lahko nekdo v celoti zaveda »pravil za sodelovanje v rasi«, hkrati pa je lahko še vedno ekstremno zmeden v področjih iskrenosti, odgovornosti in integritete. Etično razsvetljenje je kvaliteta spirita, ki nima nobene veze z mehaničnim procesom vedenja, kaj je instinktivno potrebno, da lahko poberemo novo telo, čeprav lahko etično razsvetljenje pogostokrat pomaga racionalizirati postopek, ker vsebuje višjo raven zavedanja.

Torej, kaj točno je ta »stopnja zavedanja«, ki je potrebna, da lahko pobereš telo, za katerega želiš, da je tvoja nova mati?

Do sedaj ste že ugotovili, da obstaja povezava med vašim novim očetom in materjo, kajti svojega novega očeta ste si izbrali kot povratno vozilo, preko katerega se boste vrnili iz spiritualnega vesolja. Iz te izhodiščne točke lahko opazujete stopnjo primernosti in koliko je par srečen skupaj. Od tukaj dalje se odločite, ali boste speljali proces do konca, ali ga boste opustili v dobrobit drugih kandidatov.

Ampak ključna komponenta v tem konceptu »stopnje zavedanja« je namen. V človeški rasi zmagaš, kadar si spirit z največjim in najvišjim namenom, da postaneš njun otrok. Svoje nove starše si izbereš z absolutno gotovostjo in ne z naključnim, negotovim »naj veter zapiha kamor že bo« odnosom. Namen je osnova za vaš uspeh v zmagi za »človeško raso«. Ustvari vaše ponovno rojstvo in vse ostalo, kar dosežete v življenju. Kadar je namen voden z etičnim razsvetljenjem, pa boste ustvarjali prekrasna dejanja in boste sijoča zvezda v kateremkoli vesolju se boste pač odločili prebivati.

Če je vse to res, zakaj bi se potem nekdo odločil ponovno roditi kot otrok narkomanske prostitutke, okužene z AIDS-om?

Živimo v svetu, kjer naključja ne obstajajo. Takšen otrok ima družinsko povezavo s prostitutko ali pa z njeno stranko. Obupanost te duše, da bi se vrnila nazaj prevlada nad razumsko odločitvijo, da se temu raje izogne. To se dogaja kar pogostokrat. Impulz ima veliko opraviti s tem. Prav tako pomanjkanje konkurence za oploditev tega jajčeca. Veliko dejavnikov se prepleta tukaj, vključno z verjetnostjo, da se povratnik ne zaveda v celoti posledic, ki jih prinese vrnitev v bolno telo.

Zakaj se ne spomnimo ničesar, ko se rodimo? Zakaj pridemo iz mamine maternice kot popolni idioti, brez koordinacije, kako upravljati s telesom in brez spomina na karkoli?

Tega se ne bi smeli spraševati, ker smo mi sami vse skupaj tako zasnovali. Spočetje je katalizator za pričetek amnezije, glede na zelo hitro delitev in rast celic, vključno s stopnjo neznosnega hrupa, donenja in nepredvidljivega gibanja znotraj maternice. Konstantna razburkanost velikih valov, izguba ravnovesja in pomanjkanje umirjene stabilnosti povzroči izbris spomina.

Precej očitno je, kako pride do amnezije. Kako točno bi se počutili vi, če bi bili prisiljeni preživeti devet mesecev življenja znotraj groznega bitja, poznanega kot fetus, ki se konstantno širi; ki je sam prežvečen znotraj smrdljive, vlažne, temne krste, katere oglušujoč hrup konstantno razbija in premetava objekt, v katerem ste ujeti, nekontrolirano in brez nekega očitnega razloga? Biti fetus v popolni temi, ki izkuša, kako ima njegova mama divji, strastni seks, je veliko bolj grozljivo kot iti skozi najhujši tajfun; da ne omenimo razočaranj vseh mrtvorojenih, spontano in načrtno splavljenih, ki smo jih pretrpeli preko trilijonov let; in kakšne posledice to pusti na našem mentalnem zdravju. Imam novico za vas. Zblazneli bi in prišli ven z vsemi spomini potlačenimi v stanju katatonije; in to je točno to, kar se vam je zgodilo za vsako, kadar ste se rodili.

(OP: Katatonija: sindrom psihičnih in motoričnih motenj; v povezavi s psihiatričnimi stanji, kot so shizofrenija, bipolarna motnja, posttravmatski stresni sindrom, depresija in druge duševne motnje. Katatonični bolniki lahko dobršen del svojih motoričnih sposobnosti izgubijo ali pa so nenehno motorično hiperaktivni. (https://sl.wikipedia.org/wiki/Katatonija))

Hvala Bogu za smrt. Kadar umremo, vsaj spoznamo, da vsi ti ponesrečeni poskusi rojstva niso bili naša lastna krivda. Žalostno dejstvo življenja je, da nas naše lastne matere vsake toliko časa ubijejo. Naravni splavi (ki se zgodijo, kadar se nosečnosti končajo zaradi narave; zaradi genetskih pomanjkljivosti, infekcij, travm, defektnosti v zarodku ali mnogih drugih »naravnih« vzrokov) so prav tako naši sovražniki. Seveda smo na prvem mestu sami zasnovali evolucijski načrt za človeško telo, zato nas to ne bi smelo presenetiti.

Tisto, kar gre narobe znotraj genetske entitete je odgovorno za prirojene okvare in fizične deformacije in ne za spirit, ki jo naseljuje, glede na to, da se neodvisno upravljanje z novim telesom in odgovornost za njegovo dobrobit prične šele, ko pride do dejanja odvezanosti in ločitve od matere ob rojstvu. Dokler ste znotraj maternice, niste v stanju, da bi lahko karkoli regulirali. Telo raste s svojim lastnim tempom kot nizko – energijska življenjska oblika znotraj vozila, ki ga naseljuje.

Seveda ni potrebno, da je vedno tako. V telepatskih družbah kot je moja, prihaja tekom nosečnosti do konstantne interakcije in komunikacije med materjo in zarodkom preko misli. Vsa dezorientiranost je odpravljena in ni presenetljivo, da novorojenček ob rojstvu v popolnosti obvlada svoje novo telo in se v celoti spominja vsega, ne samo preteklih življenj, ampak tudi svojega obstoja v spiritualnem vesolju.

Zaradi tega razloga je spiritualno vesolje kot eno veliko apartmajsko naselje. Vsevedni se držijo skupaj v svoji lastni stavbi, telepati v drugi stavbi in vi verbalni ste nekje v okraju nizkih najemnin, kjer prebivajo bolj obubožani.

Antarejci nismo vsevedni. Želimo biti. Mi smo telepati. Vsevedni so veliko bolj napredni, kot pa da bi sploh kdaj položili nogo v ta del fizičnega vesolja. Vsevedni redkokdaj sploh zapustijo drugi svet, ker poznajo svojo celotno prihodnost in svojo celotno preteklost v vsaki fazi življenja.

Vsaka oblika fizičnega življenja, vključno z živalmi, rastlinami, ribami in insekti ima svojo lastno zbirno točko. V drugem svetu obstaja hierarhija, ki poveže vse te »rezidence« skupaj, kot neke vrste klirinška hiša za znanje, modrost, upanje, veselje in ljubezen.

Edina skupina, ki je pomembna za spiritualno preživetje je družina. Svoj obstoj ohranjamo tako, da pobiramo nova telesa znotraj lastnega družinskega drevesa. Vse ostale skupine, pa naj bodo politične, ekonomske, socialne ali celo religiozne vsebujejo elemente razkola, ki zmanjšujejo pomembnost družine, tudi, kadar se pretvarjajo, da spodbujajo te vrednote ali jih celo poudarjajo. Redkokdaj vsi člani družine delijo isto intenziteto ciljev in namenov, razen tega, da imajo vsi isti genetski in spiritualni instinkt, da se vračajo nazaj k svojim ljubljenim življenje za življenjem za življenjem.

Ampak imejte v mislih prevaro – to so sorodniki vaših teles in ne vas osebno. Zaradi tega se člani družine pogostokrat ne strinjajo. Nikoli ne razkrijejo skrivnosti, da v resnici niso povezani eden z drugim, ne glede na to, kako podobna so si njihova telesa. To, da se imajo družine rade med seboj, predstavlja naravni genetski instinkt, ki pa ni absoluten.

Hobiji, ki so specifični za spol so enako destruktivni za družine. Njihovi veliki uničevalci so na primer navijaški športi, ki predstavljajo tretji najpogostejši vzrok za ločitve, takoj za seksualno nekompatibilnostjo in finančnimi pritiski. Televizijske reklame, ki prikazujejo tri neolikane suroveže, ki sedijo pred televizorjem in gledajo nogometno tekmo skupaj, promovirajo vse te negativne vtise.

V mirni in perfektni družbi, kjer idealiziranje živalskih genetskih instinktov množic preko »norosti Gladiatorskih iger« ni več potrebno, družine mnogo bolje uspevajo, ponovne združitve vračajočih članov družine pa so veliko manj travmatične. Če bi lahko videli, kako zunajzemeljske civilizacije gledajo zviška na ljudi kot na smeti, ker promovirajo te škodljive motnje družinskih enot, bi bili zgroženi in prestrašeni do konca. Videti, kako višja vesoljska inteligenca gleda na degradirane načine, na katere ljudje idealizirajo nogometno brutalnost, nečloveškost rokoborbe in »vrline« vojne, bi spravilo še tako dober želodec v stanje totalnega terorja. Obstaja grozljiva cena, ki jo morate plačati za vaše obnašanje, ki pa nima nič za opraviti z neobstoječim prostorom, ki mu pravite »pekel«. Več ima za opraviti s posmehljivimi vlogami spolov in pričakovanj, kateri, če gledaš na njih iz vrha gore, nimajo sploh nobenega smisla.

Stopnja osebnega razsvetljenja je neposredno sorazmerna z našimi sposobnostmi. Kot sem že prej omenila; med samim procesom ponovnega rojstva so izzivi prodorne teme, hromenje katastrofalnih donečih zvokov klokotajočih delov telesa in nikoli končano razbijanje srčnega utripa oglušujoči in neobvladljivi za hitro razvijajočo se celično strukturo novega genetskega vozila, še bolj pa za dušo, ki ga okupira. Ti vzroki povzročijo post-življenjsko amnezijo, ki je vgrajena v izkušnjo ponovnega rojstva. Kakorkoli, v redkih primerih na tem planetu, a vseeno dovolj pogostokrat, da je to vredno tukaj omeniti, spirit ohrani sposobnost, da zapusti svoje telo medtem, ko je znotraj gostiteljske matere. To je še posebej težko, kajti premik navzven zahteva poznavalsko energijo za zapustitev svojega in hkrati tudi materinega telesa. Z drugimi besedami povedano, za to je potreben resničen talent.

Pri telepatskih vrstah spirit povratnika deluje kot varnostni ščit, tako za njega samega kot tudi za vnaprej izbrano novo mati. To se zgodi zato, ker mati in otrok konstantno telepatsko komunicirata eden z drugim tekom celotnega obdobja nosečniške izkušnje. Splav je veliko redkejši kot samomor, glede na to, da mati in zarodek varujeta eden drugega. Do njiju praktično skoraj nikoli ne pride. Posledično je med telepati amnezija preteklih življenj nepredstavljiva. Ta koncept bi bil za nas popolnoma tuj.

Na Zemlji velja ravno obratno, in čeprav so osamljeni primeri neverbalne komunikacije redki, tudi niso popolnoma brez obstoja. Tudi, kadar je pri povratniku že prišlo do delne amnezije, je vedno na voljo latentna sposobnost za premik izven temačnega zapora maternice. Najbolj pogosto pride do izventelesnih izkušenj zarodka kadar mati spi, kajti vsak nenadni gib matere ponavadi povzroči »povratni udarec telesa« ali prisilni ponovni vstop spirita nazaj v telo zarodka, kot magnet. Večkrat ko pride do povratnega udarca telesa, manj verjetno je, da bo prišlo do ponovnega izstopa in bolj verjetno je, da bodo trajni učinki amnezije prevladali. Na splošno, tudi v primeru najboljšega scenarija, bo energijska enota dojenčka ohranila samo prebliske podob iz preteklih življenj po tem, ko je ponovno rojstvo v popolnosti prišlo do izraza.

Imejte v mislih, da je ponovno rojstvo ponavadi neprijetno, če ne celo boleče, ko se mora spirit naučiti dihati sredi prebadajočega mraza nizkih temperatur in oslepujoče svetlobe, medtem, ko je premik skozi smrt obdobje mirne in tihe spokojnosti ter osvoboditev od omejitev fizičnega vesolja. Če vzamemo v obzir vse te stvari, so to osnovni razlogi, zaradi katerih ima spirit popolni spomin po smrti, medtem, ko se po rojstvu na splošno ne spomni ničesar.

Zakaj smo ustvarili telesa na takšen način?

Ko smo se ločili od Boga, smo bili uniseksualni. Ne aseksualni, kar pomeni brez spola, ampak uniseksualni, kar pomeni enega spola.

V spiritualnem vesolju prvotno nismo potrebovali več kot en spol, da smo lahko izkusili občutke združitve z drugo dušo. Šlo je preprosto za mešanico občutkov preko misli in podob.

Ko smo zasnovali načrt za genetski material v fizičnem vesolju, smo hoteli biti bolj ustvarjalni. Za ta planet smo izdelali sistem dualistične polarnosti, ki je temeljil na zakonih magnetne energije. Heteroseksualnost se je razvila kot naprava za reproduktivno kontinuiteto genetskega kalupa. Do zmešnjave je prišlo, ko so moški, ki so izkusili trenutke ugodja kot moške entitete pobrali nova telesa kot ženske, in podobno, ko so ženske, ki so imele zapolnjujoče izkušnje kot ženske entitete naredile nezavestno odločitev in naselile svoja nova vozila kot moški. To je, čisto enostavno, eden in edini vzrok homoseksualnosti, ki nima nobene povezave z okoljem, vzgojo, represivnimi materami in dominantnimi očeti. Ne gre za bolezen, ki jo je izumila psihiatrija ali dejanje proti Bogu ali katerikoli drug nepremišljen izgovor, s katerim nas posiljujejo zdravniki, politiki ali duhovniki. Boga niti najmanj ne zanima, kako izkušamo občutke v fizičnem vesolju, kajti Bog ni ustvaril spolne delitve, mi smo jo ustvarili. Bolezen, kot je »motnja spolne identitete« ne obstaja. Homoseksualnost in lezbištvo izvirata iz slik in podob trenutkov ugodja, ki se jih spominjamo iz preteklih življenj, medtem, ko okupiramo telo nasprotnega spola v tem življenju, skupaj z neuspehom ali nesposobnostjo, da bi izbrali pravilno spermo tik pred oploditvijo. Biseksualnost ne predstavlja nič drugega kot pa prijetne spomine od obeh spolov preko časovnega toka. Kot zanimivost, večina sesalcev je v bistvu biseksualnih.

Vprašanje, ki si ga najverjetneje zastavljate je, zakaj bi sploh kdaj pobrali telo »napačne« seksualne konfiguracije, če to vodi v toliko bolečine. Ta odločitev je povezana z razsvetljenjem; ali v primeru napak, njegovega pomanjkanja. V drugem svetu obstajajo obsežne direktive in smernice, izražene preko slik in misli o tem, kako določiti, ali je sperma moška ali ženska. Sposobnost prepoznavanja spola spermija, ki se približuje jajčecu med procesom oploditve je neposredno sorazmerna z razsvetljenjem duše. Krivda, strah, preokupiranost s skrivnostmi in nerešenimi problemi so vse prepreke za pravilni in prednostni izbor prihodnje seksualne identitete. Kot bi lahko pričakovali, obstajajo razlike v sijaju, svetlikanju, teksturi, viskoznosti in aromi med spermiji, ki vsebujejo moške in ženske entitete. Ne da izpostavljam očitno, ampak zakaj pa mislite, da je na vašem planetu modra za fantke in roza za punčke? A kljub temu, v nori naglici tekmovanja z drugimi dušami, ko je treba pobrati spermija in ga pripeljati domov, je težava seksualne identitete pogostokrat spregledana. Morda bi morali takrat, ko smo ga zasnovali, v ta proces vgraditi veliko manj nujnosti. Navsezadnje je čas med rojstvom in smrtjo veliko prekratek.

Ko smo ravno na tej temi, ali veste, zakaj nismo zasnovali teles, ki bi trajala deset tisoč let?

Navkljub naši želji po imeti stvari in občutiti stvari, nihče od nas v resnici ni hotel ostati dolgo časa proč od spiritualnega vesolja. Življenje v telesu je konstantna bitka proti revščini in dolgočasju. Uspeh je največje maščevanje za to, da si ujet tukaj. Biti živ je mehurček temačnosti proti veselju neskončne svetlobe. Te robotske pošasti smo opremili s hrepenenjem po požiranju hrane trikrat na dan. Ampak zakaj bi sploh kdaj bili zdolgočaseni? Vsak dan se lahko veselimo nove položnice v našem poštnem nabiralniku, ki jo moramo plačati. V službi lahko rešujemo ogromne probleme, pomembnost katerih zbledi hitreje kot lanskoletni sneg. Našo rutino spreminjamo tako, da gremo na počitnice ali pa v počitniško enoto preko časovnega zakupa, da lahko obiščemo majhen delček sveta. Izkusimo dober seks, in kadar ni tako dober, lahko vedno posežemo po tabletkah Cialis, Levitra ali Viagra in potem, ko ti te čudežne tabletke ne prinesejo nič drugega kot burne glavobole in spremenijo vid na modro ali zeleno, še vedno obstaja Yohimbine, ki ga indijanska plemena uporabljajo že tisoče let. Da, življenje v telesu je lahko vse prej kot dolgočasno, mar ne?

A vseeno, kako bi lahko primerjali vse to vznemirjenje in zadovoljstvo z veličastvom sveta smrti, kjer se nam razkrijejo odgovori vseh odgovorov in znanje vsega znanja? Slabih devetdeset popotovanj okoli sonca je dovolj izzivov za spopasti se v enem življenju, mar ne? Ali bi se res želeli obremeniti z več? Najbrž ste imeli to v mislih, ko ste se odločili, da bo manj kot stoletje na enoto zadostovalo. Na Antares, smo se odločili za trikrat toliko.

Zakaj bi si želeli več tega, ko pa je fizično vesolje čudaška zabava iluzij, s časom kot glavnim krivcem na prvem mestu. In tukaj smo, pogreznjeni globoko znotraj nerealnosti kronološkega časa, ki nas ohranja vse zlepljene skupaj, kot komarje na lepilnem traku na pikniku ob močvirju. Zagotovo se počutimo bolj udobno, če se vrnemo v življenje tako, da poberemo telesa naših vnukov ali pravnukov. Včasih nam prinese to še finančne prednosti, ko na ta način podedujemo še plen naših lastnih nepremičnin, čeprav se ponavadi nikoli ne izteče tako, kot smo si zamislili.

Čas se lahko z nami zlobno poigra, na način, ki ga ne bi nikoli pričakovali. Ko poberemo novo telo, naredimo preobrat v času in prostoru. Vaše naslednje življenje se lahko zgodi na stotine, tisoče, milijone ali celo milijarde let nazaj v preteklosti, kajti unikatni časovni tok spirita ne poteka zdolž kronoloških časovnih linij. Vaša hčerka, ki ste si jo vnaprej izbrali kot bodočo mater, morda ne bo čutila vaših družinskih vezi, če se ji boste slučajno rodili med Kameno dobo, znotraj prazgodovinskega obdobja, na opustošenem planetu, kjer je bila oplojena svetlobna leta nazaj od trgovca s sužnji. Ohraniti sebe znotraj istega časovnega toka, v katerem se nahaja vaša prihodnja rojstna mati je naloga in pol, celo za nas, telepate. To, da nisi opremljen s tehnologijo časovne prostorske identifikacije lahko ima prav tako za posledico transfer vrste. Vi in vaša bodoča mati bi znala iti skozi zahtevno razmerje kot mati in dete brontozavra, preden bi se vrnila nazaj v sektor spiritualnega vesolja, ki je rezerviran ekskluzivno za dinozavre. Ne morem dovolj poudariti, koliko dolgujete sami sebi, da se dobro informirate o tem, kako življenje in smrt delujeta skozi čas. Vsa pravila, ki to urejajo čakajo na vas, zato jih obvladajte. Gre za najbolj pomembno modrost, ki se jo boste kdajkoli ponovno naučili. Prosim, karkoli že naredite, samo ne zavrzite tega kot neumnosti. Vem, da lahko to presega realnosti nekaterih ljudi. Resnica ima pogostokrat takšen učinek. Kakorkoli, obstaja veliko vidikov večnosti, ki so mnogo prenevarni, da bi jih kar tako spregledali. Iskreno se opravičujem, če se potapljam v območja, ki presegajo meje bralca, ampak, če se želite izogniti pastem in zankam življenja, morate biti oboroženi do zob. Dobra stvar pri vsem skupaj je to, da so informacije brezplačne, ravno tako kot je popotovanje, ki vas pripelje do tja. Izkoristite to.

Lahko bi se tudi vrnili v življenje nekam daleč v prihodnost. Lahko dobite tudi priložnost in si izberete drugo genetsko vozilo, takšno, ki ga bolj občudujete, nekje drugje, na boljšem planetu kot pa je ta, če želite. Obstajajo pa tudi hujši planeti; prostori, ki jih ne bi privoščila niti svojemu najhujšemu sovražniku. Obstajajo planeti, kjer je zrak še bolj redek kot hrana. Prostori, kjer se suženjstvo nikoli ne konča. Na lestvici od 1 do 10, je Zemlja nekje na 4.

Ponavadi pa se vrnemo zato, da smo skupaj s spiritualnimi bitji, s kateri se počutimo najbolj domače, na planetu, na katerega smo najbolj navajeni, kajti duše človeške raznolikosti se, če je le mogoče, izogibajo spremembi in sledijo liniji najmanjšega odpora.

Čeprav gre za očitno opažanje je pomebno, da ohranjamo naše odnose z družinskimi člani čiste in resnične. Vedno bomo potrebovali družino, h kateri se bomo lahko vrnili, ne glede na to, na kateri planet bomo migrirali. Še posebej otroci morajo biti vzgojeni v okolju prijaznosti, ljubezni in svetlobe, ker bodo vaši otroci in otroci vaših otrok tisti, ki jih boste nekega dne podedovali kot naslednji sklop staršev; in ta dan pride hitro. Nikoli jim ne lažite glede česarkoli. Celo majhna bela laž glede nekaj tako nedolžnega kot je »obstoj Dedka Mraza« jim povzroči nepopravljivo škodo in bo postavila ovire na zaupanje in ljubezen, ki se bodo neizogibno povrnile nazaj k vam in vas preganjale.

Visoka stopnja kriminalitete skrivnosti in prevar, skupaj z vsemi nerazkritji, izpuščenimi v imenu privatnosti, so omejile vašo možnost preživetja na tem planetu. Ta ista kazniva dejanja bodo prav tako ovirala vaš potencial za mir in spokojnost v spiritualnem vesolju. Prikrite stvari v vašem življenju niso nikoli razrešene zgolj s pogovori z duhovnikom. Povejte vsakemu za vsako slabo stvar, ki ste jo kdajkoli naredili, dokler ste še živi.

Zakaj? Zato, ker vas bosta, v tistem trenutku, ko boste odvrgli svoje telo, strah in histerija, s katerima se boste srečali, ko boste ugotovili, da lahko vsakdo vidi vsako grdo dejanje, ki ste ga kdajkoli naredili, paralizirala. Zadregi se najlažje izognete tako, da že vnaprej nevtralizirate njen vpliv.

Kako?

Tako, da priznate čisto vse vsakemu, dokler ste še živi.

Skrivnost lahko dela škodo samo dokler ostane skrivnost. Potem, ko je izpostavljena in spuščena na prosto, pa nad vami nima več moči, razen, če ste naredili kaj takšnega, zaradi česar vas bo preganjal zakon, na primer umor; v tem primeru pa bi bilo najbolje za vas, da sprejmete zakonsko kazen in jo odslužite, da lahko potem pričnete na novo in imate posledično manj spiritualne prtljage za nositi s sabo potem, ko umrete.

Izbrati novo telo preko preteklih in prihodnjih časovnic ni nikoli naključna naloga. Je posledica divjih pregledovanj krvnih linij v nepoznanih območjih časa in prostora, če izbrani kandidat ni na voljo. Včasih pride tudi do velikega razočaranja, če je pričakovanje, da boste razrešili probleme z ljubljeno osebo v spiritualnem vesolju neizpolnjeno, ker se je ta duša že vrnila nazaj v fizično vesolje.

Destinacijska kupola ni časovno specifična; kar pomeni, da ne omejuje vašega iskanja za nosečo materjo na zaporedne trenutke »sedanjosti« v kronološkem času. Gre za prostor, kjer iskanje izbranih krvnih linij, ki so na voljo, vključuje pregledovanja preteklih in prihodnjih življenj kandidatov, ne glede na to, če obstajajo primerni kandidati v sedanjosti. Izvajati takšno iskanje naključno, brez razumevanja, kako sistem deluje je tako, kot da bi delali salte na minskem polju.

Uspeh pa ni odvisen samo od nosečih družinskih članov, ki so na voljo. Sistem ponovnega rojstva, ki se zanaša samo na dejanja drugih, bi bil neizmerno pomanjkljiv. Obstaja pomemben princip odgovornosti, ki ima prednost pred stopnjo prostih materinskih darovalk jajčec. Če je nekdo delal slabo svoji družini, ali pa na kakšen drug grozljiv način skupinam ljudi ali samemu planetu, ali pa je »etično izzvan« na kakšen drugačen način, je veliko bolj verjetno, da bo takšen naredil preobrat v času ali v prostoru, ali pa v obeh med samim procesom ponovnega rojstva in bo pristal v preteklem ali prihodnjem kronološkem času brez, da bi si sam to izbral. Bolj kot je bitje izven svojega časovnega elementa, manj verjetno je, da bo našel noseče ženske iz svojih številnih krvnih linij, ki jih bo lahko prepoznal. Morda se bo moral »zadovoljiti« s katerokoli materjo, ki bo na voljo v časovnem toku, v katerega je zataval; lahko pa tudi napačno interpretira in preceni svojo genetsko povezavo s potencialno materjo.

V takšnih primerih postane njegov časovni tok pomešan, in ta zmešnjava ima pogostokrat za posledico stanje, ki se mu reče »prekrivanje časovnega toka«, kar pomeni, da lahko v kronološkem času, ki je skupen fizičnemu vesolju spirit dejansko operira z dvema različnima telesoma istočasno, čeprav se je za ta spirit eden pojavil pred drugim v njegovem lastnem zaporednem časovnem toku. Takšno prekrivanje časovnega toka lahko predstavlja vir velikih konfliktov za dušo in pogostokrat proizvede norost, ki se manifestira kot šizofrenija. Takšne okoliščine ne trajajo nikoli dlje kot pa za časa življenja v enem telesu; in postanejo s smrtjo popolnoma nevtralizirane in asimptomatske.

Torej, zakaj ne moremo iti nazaj skozi čas in popraviti nekaj krivic, da bi rešili svet? Navsezadnje bi lahko z vsemi temi posvečenimi ekipami »Tjulnov« ameriške vojske, nekaj elitnimi vojaškimi »Apache« piloti, peščico maršalov ameriške vojske in enim ali pa dvema dečkoma iz Mossada pokrili nekaj zadnjih sto let in ubili Hitlerja, Stalina, Mao Zedonga, Torquemada, Ivana Groznega, Idi Amina, Pol Pota, Vlada Tepesa, Genghis Khana in H.H. Holmsa na isti dan.

Ampak kakšni bi bili rezultati? Spreminjati zgodovino je kot da bi odstranili dno iz sredine kristalnega kozarca. S tem, ko bi spremenili samo nanosekundo časa, bi bila prva stvar, ki bi jo naredili ta, da bi izbrisali svojo lastno zgodovino. V trenutku bi postali nič drugega kot pa ne-dogodek.

Pa tudi, če bi bili uspešni pri eliminaciji vseh teh demonov iz zgornjega seznama, bi domino učinek v trenutku odvaloval navzven in izbrisal vse, ki ste jih kdajkoli poznali in imeli radi v fizičnem vesolju.

Zakaj bi do tega prišlo?

Zato, ker bi vsaka sprememba, narejena v časovni liniji spremenila trenutek spočetja vsakega, ki je bil rojen naknadno od tega točno določenega trenutka. Seveda bi lahko trdili, da bi bil umor vseh teh zlobnih ljudi upravičen, ker bi rešil življenja toliko drugih ljudi, ampak to sploh ni res. V bistvu bi samo preurejali ležalnike na Titaniku in krotili številne podivjane bike, ki norijo znotraj trgovine s porcelanom. Sicer ne morete uničiti nesmrtnega, večnega bitja, lahko pa bi premešali fizično vesolje do takšne stopnje, da ne bi bilo več prepoznavno. S tem, ko bi odstranili eno pošast, odgovorno za smrti sto, tisoč ali milijonov ljudi iz enačbe, bi lahko položili temelje za neznano količino novih barbarov, ki bi zasedli njeno mesto v prihodnosti.

Nenazadnje, to ne bi predstavljalo nobene tolažbe za žrtve takšnih tiranov in ravno zaradi tega razloga so bile postavljene omejitve na ne-telepatske spirite, da jim je preprečeno manipulirati s časom.

Verjemite mi, mi Antarejci bi z veseljem to naredili. Obstajajo pravila življenja. Ne moremo jih kršiti.

Kot preventiva, z izjemo postopka ponovnega rojstva, je bilo dejanje potovanja skozi čas omejeno in pridržano na družbe vsevednih. Samo tisti, ki lahko vidijo prihodnost in preteklost sočasno s sedanjostjo, lahko prodirajo skozi te časovne linije.

Za telepatske družbe pa je to tako in tako nepotrebno. Kjer lahko vsak vsakemu bere misli, skrivnosti ne obstajajo.

Kadar skrivnosti ne obstajajo, ni kapacitete, da bi prišlo do zla ali škode, ker je družba, iz katere prihajamo že vnaprej preprečila, da bi se kaj takšnega sploh lahko zgodilo. In brez zla in krivice ni bilo nikoli nobene potrebe, da bi šli nazaj skozi čas in izkoreninili psihotičnega diktatorja ali serijskega morilca, željnega krvi, ker takšen sploh ne bi mogel nikoli doseči pozicije moči.

Da skrajšamo dolgo zgodbo, če dojamete, kaj je tukaj napisano, se naučite zapustiti telo po svoji volji in obnovite svojo naravno sposobnost telepatskega razmišljanja, boste imeli dostojen planet za živeti. Ne bo perfekten, ker perfekcija ni nikoli dosežena, dokler živiš znotraj gostiteljskega telesa. Bo pa veliko boljši od sveta, ki ga imate sedaj.