IZKUŠNJE NISO POTREBNE ZA UČENJE

To, predragi, je prva in osnovna Laž, ki je povedana otroku, da ga popelje iz Svetlobne poti: “Pridi in izkusi to, pridi in izkusi ono. Okusi in poglej, okusi in sam spoznaj, če je določena stvar zate ali ne.” Ah da, gre za izkušnjo – tako naj bo, ni pa potrebe po njej.

Majhnemu otroku v vsej njegovi nedolžnosti ni potrebno okusiti energijske tančice (skušnjave iluzornega zla), ni mu potrebno sodelovati ali ga absorbirati ali postati z njim okužen, da bi spoznal resnico. Mnogo jih je bilo, mnogo, kristusovih bitij, ki so vstopili v Svetega od Svetih in našli zadovoljstvo ljubezni v bogu in njegovih svetih angelih brez, da bi izkusili sodelovanje v banalnem.

Tisti, ki so sprejeli to "LAŽ" in vstopili v kompromise vseh stvari, ki se ponujajo na svetovnih trgih, so danes obremenjeni s križem, ki so si ga pridelali sami, s križem lastnih dejanj, križem, ki predstavlja sovraštvo do Božanske Matere, v maternici katere živijo in se v njej premikajo in imajo v njej ta obstoj v Svetlobi.

Zato otrok, ki odrašča, da bo postal mojster na poti, da bo nosil križ svetovnih lekcij, ne more prevzeti nase tega križa svetovne karme, ker je preveč zaposlen z nošenjem lastnega križa sebičnosti in samovšečnosti. Zato, chele, redki so, »ki imajo čas« za sodelovanje v Resnici; ki se bodo potrudili nositi odgovornost; najverjetneje pa bo vse skupaj v smislu "če bom imel čas, me pokličite pa bom poskusil." "Kadar bo to priročno in če ne bom imel nič drugega za početi, nobenega sestanka s "stvarmi" sveta – bom poskusil ." Ali občasno v tem prepoznate sebe? Tako naj bo in Selah – vse se vam bo povrnilo!!

V vsaki “dobi” morajo obstajati duše, ki so voljne nositi določen del teže svetovne “karme” (zaradi pomanjkanja boljše besede). V teh časih je elementarno življenje v veliki meri tisto, ki nosi to težo, kajti med človeštvom so le redki takšni, ki jim je sploh mar, da bi nosili nekaj te dodatne prtljage.