SPOROČILO

VODILNA MISEL #1: VZDRŽUJTE ČLOVEŠTVO POD 500 MILIJONI V STALNEM RAVNOVESJU Z NARAVO.

Kitajska, s svojo milijardo prebivalcev je že presegla mejo, ko lahko z zemljo podpira svojo populacijo. Vlada je prepoznala, da bo povečanje števila prebivalcev ogrozilo nacijo. Podani so bili zakoni za načrtno omejitev velikosti družin. Uradni pogled je, da sta dva otroka na družino zadostna: če jih je več, so predpisane kazni. Tudi Indija je globoko zaskrbljena zaradi problema prenaseljenosti. Vzpostavljeni so bili programi za zmanjševanje hitro rastoče natalitete.

Koliko ljudi lahko Zemlja podpira? Celo danes lakota v določenih delih sveta ni preprosto grožnja - gre za realnost.

Nacije se velikokrat smatrajo kot ločene od Zemlje, katere del so. Kakorkoli, planet je enota, sestavljena iz medsebojno povezanih držav. Nacije so umetne tvorbe, ustvarjene od ljudi. So del enotne celote – Zemlje. Vulkanski izbruhi, poplave in suše vplivajo na vse življenje na planetu. Katastrofa na enem območju predstavlja skrb vseh. Planetarno razmišljanje vključuje večjo perspektivo kot pa nacionalistični pogled.

Obstaja samo ena Zemlja in samo eno človeštvo, ki jo naseljuje. Samo takšna perspektiva nam lahko omogoči, da bomo lahko modro planirali za sedanje in prihodnje generacije.

VODILNA MISEL #2: VODITE REPRODUKCIJO PAMETNO – Z IZBOLJŠEVANJEM TELESNEGA ZDRAVJA IN RAZNOLIKOSTI.

Posameznik umre, ampak rasa živi naprej. Vsaka generacija ustvari svoje naslednike. Ta proces ni samo individualna zadeva, ampak vpliva na celotno raso. Oseba, ki trati svojo substanco, zapravlja izjemno energijo, katere skrbnik je.

Prinesti novo življenje na ta svet je eno izmed najpomembnejših dejanj, ki ga lahko oseba naredi. Ni čudno, da je bila poroka označena kot zakrament. Reprodukcija je čudež kreativne moči.

Degradirati zakonske zveze, degradirati kreativno dejanje preko pornografije, vdajanja promiskuiteti, samo zato, da zadovoljiš svoje mesene apetite zmanjša pomen življenja na živalsko raven. Ustvarjati naslednike, a hkrati ne sprejemati odgovornosti straševstva – tukaj gre za obliko egoizma in nerazuma. Ker biologi klasificirajo človeka kot žival, nekateri ljudje predvidevajo, da so upravičeni, da se tako tudi obnašajo.

Droge, alkohol in rauzdanost imajo negativne vplive na še nerojene otroke. Ni prav, da bi morali ti otroci trpeti zaradi pomankljivosti njihovih staršev. Posegati v zdravje še nerojenih otrok je zagotovo neopravičljivo.

Težko je regulirati reprodukcijo preko zakonov, a vseeno bi morali biti formulirani višji standardi.

VODILNA MISEL #3: ZDRUŽITE ČLOVEŠTVO Z NOVIM, ŽIVEČIM JEZIKOM.

Kontinenti ločujejo ljudi, in ravno tako tudi nacionalnost, jezik pa predstavlja še večjo oviro v mednarodnem razumevanju. Ideje morajo iti skozi prizme različnih besedišč in abeced, da so lahko razumljene. Nacije sveta so zaradi izboljšane komunikacije vlečene vedno bližje in bližje skupaj, kar naredi jezikovno oviro še večjo. Ta problem bi moral biti prepoznan in narejeni bi morali biti trudi, da se najde kakšna kreativna rešitev.

Nov jezik, dostopen vsem nacijam, bi olajšal svetovno razumevanje. Prebivalcem Zemlje, ne glede na geografsko območje bi omogočil komunikacijo med sabo – Evropejec z Azijcem, in Afričan z Američanom. Kar je naredil izboljšan transport, ki je pripeljal ljudi skupaj v prostoru, bi naredil skupni jezik, ki bi jih pripeljal skupaj v misli.

Nobeni naciji se ni potrebno odreči lastnemu jeziku. Vse narodnosti bi lahko še naprej negovale svoje lastne kulturne zaklade in svoj cenjen način komunikacije. Nov jezik bi bil sekundarni jezik, ki bi bil uporabjen za promocijo mednarodnega razumevanja.

Razvoj novega jezika potrebuje veliko premisleka. Nekateri jeziki, na primer ruski, so premočno modulirani. Po drugi strani pa je angleški slovar razmeroma preprost. S prilagoditvami bi znal biti praktičen inštrument. Jezikoslovci so naredili že veliko, da se da znanje osnovne angleščine zlahka osvojiti. Lahko so tudi druge alternative. Jezik simbolov, na primer, bi znal služiti uporabnemu namenu.

VODILNA MISEL #4: OBVLADAJTE STRAST, VERO, TRADICIJO IN VSE STVARI Z URAVNOVEŠENIM RAZUMOM.

Znanost bazira svoje sodbe na dokazih, ki so zagotovljeni z eksperimenti. Teorija, ki v praksi ne more biti potrjena, je zavržena. Ideološko razmišljanje pripada drugemu redu. Navkljub kontradiktornim rezultatom, ki izvirajo iz aplikacije teorije, je trmasto upravičevana in podprta. Ideolog je poročen s svojim prepričanjem ne glede na logiko, dejstvo ali dokaz. Takšen odnos je neznanstven, fanatičen in nerazumski. Mnogi ljudje, enako kot ideologi, vztrajajo pri svojih prepričanjih navkljub vsem dokazom, da so v zmoti.

Strasti in instinkti vlečejo kočijo duše v eno smer; razum, v drugo. Ta konflikt mora biti razrešen tako, da bodo postale nerazumske potrebe podrejene logiki duše. Mnogi ljudje lahko navedejo tudi varljive argumente, da opravičijo nespametno, včasih absurdno obnašanje. Ta način razmišljanja se imenuje racionalizacija: preprosto gre za popačeno senco razuma.

Psihiatri nam pravijo, da je racionalnost osnovni kriterij za določanje duševnega zdravja. Odvisniško obnašanje, ki ni kontrolirano od razsodnosti, namiguje na neravnovesje in neravnotežje. Kadar se odločitve sprejemajo na podlagi kompulzivnih zagonov brez tehtanja spornih zadev, to rezultirajoče obnašanje kaže na nerazsodnost.

Vesolje je sestavljeno skupaj preko božanskega razuma. Človek je priviligiran, da lahko posnema Velikega Arhitekta na način, da si uredi svoj mali svet glede na razumsko sposobnost, s katero je bil obdarjen. Kompas razuma, kadar je zavrnjen, zapusti posameznika prepuščenega samemu sebi znotraj burkastega oceana.

VODILNA MISEL #5: ZAŠČITITE LJUDI IN NACIJE S POŠTENIMI ZAKONI IN PRAVIČNIMI SODIŠČI.

Človek je nepopoln, in zato sprejema tudi nepopolne zakone, ki zastopajo toliko Spirita Pravičnosti, kot ga je sposoben razumeti. Na svoj majhen način, skuša preko človeških zadev izraziti svojo interpretacijo principov, ki vladajo vesolju. Seveda mu primanjkuje ideala. Namen zakona je dvojni – vzpostaviti standarde in ščititi tiste, ki se jih držijo. Zaščitniški vidik je včasih spregledan. Brez zakona življenje postane džungla, v kateri moč nadomesti pravico. Šibki so nato na milost in nemilost prepuščeni močnim. Brezpravni nimajo nobenega razloga, da bi se lahko pritoževali glede nepravičnosti; ker so zavrnili zakon, se ne morejo na njega sklicavati za protekcijo. Snovanje poštenih zakonov zahteva modrost, ustanavljanje poštenih sodišč pa integriteto. Za družbo izgleda, da ne ustvarja velikega števila oseb, ki bi te lastnosti posedovale. Kakorkoli, potrditev ideala, pa čeprav gre samo za začetni korak, nam zagotovi usmeritveni namen. Morda bi bilo vredno razmisliti o zakonih, ki bi jih mi sami zasnovali za vodenje naših lastnih vedenj – in jih nato uporabljati na stopnji skupnosti in nacije. Filozof Kant je predlagal, da si vsaka oseba zastavi vprašanje, “Če bi vsak delal to kar počnem jaz, ali bi bilo na svetu boljše ali slabše?”

VODILNA MISEL #6: NAJ VSE NACIJE VLADAJO INTERNO IN NAJ REŠUJEJO ZUNANJE SPORE NA SVETOVNEM SODIŠČU.

Zgodovina človeške rase odmeva s hrupom vojne. Potek časa konfliktov ni zmanjšal, ampak jih je še povečal. Še več kot to, vojne so postale še bolj smrtonosne, kajti znanost izumlja orožja, ki so vedno bolj destruktivna do življenja. Pravzaprav je človeška moč do uničevanja tako velika, da bi lahko nuklearni holokavst ogrozil planet in vse njegove prebivalce.

Državniki, ki so prepoznali nevarnosti katastrofalnih vojn, so ustvarili mednarodne organizacije, da bi zagotovili mir. Društvo narodov je bilo formirano po prvi svetovni vojni in Združeni narodi po drugi. Danes so obzorja spet prekrita z oblaki in grožnja mednarodnega konflikta visi nad prihodnostjo kot črni oblak. Človeška volja po uničevanju je očitno presegla njegovo voljo po tem, da bi se ustvaril trajni mir.

Splošni odgovor na ta problem – in lahko je samo zelo splošen – bi bil, da se dopusti vsaki naciji, da vlada interno po svojih najboljših sposobnostih, vsi zunanji spori, ki postavljajo prihodnost človeštva v ogroženost, pa bi morali biti podrejeni Svetovnemu sodišču za razsojanje. Takšna rešitev bi zahtevala sodelovanje iz strani vseh nacij. Kakorkoli, klima javnega mnenja, ki bi bila v prid takšni razrešitvi mednarodnih konfliktov je lahko ustvarjena celo sedaj. Alternativne, ponavljajoče se kataklizme, ustvarjene od človeka, bi morale prepričati ljudi, da je pot razuma modrejša.

VODILNA MISEL #7: IZOGIBAJTE SE NEPOMEMBNIH ZAKONOV IN NEUPORABNIH URADNIKOV.

Napisani so bili nešteti zakoni, ki pokrivajo skoraj vsako področje življenja – in vsaka generacija doda množico dodatnih pravil. Multiplikacija zakonov preko določene točke zna biti restriktivna in proizvede ta moderni fenomen - birokrata, ki interpretira in upravlja zakonodajo. Celo danes se poslovneži in dekani fakultet pritožujejo glede količine papirologije, ki je potrebna, da so upoštevane zvezne in državne regulacije.

Nepomembni zakoni pripeljejo pravičnost samo na slab glas. V labirintu legalnih formalnosti so dejanski problemi pogostokrat prikriti. Mnoge osebe, ki so dejansko krive, so spuščene na prostost zaradi postopkovnih nepravilnosti. Ko zakoni postanejo visoko komplicirani, vlada ustvari vojsko birokratov, ki jih nato uveljavlja. Ti uradniki ne pripomorejo k produktivnosti ekonomije, imajo pa velik vpliv pri odločanju glede tega kaj je lahko in kaj ne more biti narejeno. Če je stanje brez regulacije slabo, potem je pretirana regulacija še slabša.

“Zakon je svetilka”: nam pravijo Sveti spisi. Nepomembe regulacije in neuporabni uradniki prikrivajo resnico. Ko je zakon smatran kot muhast skupek samovoljnih in ovirajočih pravil, je svetloba resnične pravičnosti zamegljena.

VODILNA MISEL #8: URAVNOVEŠAJTE OSEBNE PRAVICE Z DRUŽBENIMI DOLŽNOSTMI.

Noben človek ni rojen svoboden. Ujet je v telesu, podrejen je času, prisiljen, da sledi vzorcu, ki se prične z rojstvom in konča s smrtjo. Da bi lahko premagal svojo prirojeno ignoranco, se mora vztrajno truditi, da si pridobi znanje. Življenje ponuja priložnost in izbiro, a ne svobode.

Pravice vključujejo tisto, kar družba dolguje posamezniku, obstaja pa še en dejavnik. Kaj posameznik dolguje družbi? Prejemanje in dajanje sta dva elementa istega procesa, na katerega se včasih nanaša kot na vzajemnost. Vztrajanje na tem, da si vedno samo prejemnik dobrega in nikoli dajalec, definira enosmerno razmerje. Celo kadar govorimo, moramo biti sposobni izraziti svoje lastne misli kot tudi prisluhniti mislim ostalih.

Vsaka pravica nakazuje na dolžnost. Življenje je dano zato, da lahko naredimo z njim kaj smiselnega. Kaj pomaga, če ima človek neomejeno svobodo in jo uporablja zato, da živi zlobno, mizerno in nečastno? Podeljene pravice morajo biti izražene v izpolnjenih dolžnostih.

Naša dolžnost kot človeška bitja je, da se obnašamo kot človeška bitja – in ne kot bitja džungle. Naše pravice ne smejo nikoli prikrajšati pravice drugih. Izgleda, da je bolj zadovoljujoče razmišljati o tem, kaj drugi dolgujejo nam, kot kaj mi dolgujemo drugim, ampak takšen pogled je egocentričen.

Mogoče bo vsaki osebi pomagalo, da si naredi seznam pravic, ki jih ne poseduje – in sicer zlorabo daru življenja, prinašati nemir v življenja drugih ljudi, temniti obzorja tistim, ki težijo k svetlobi.

VODILNA MISEL #9: ZASLEDUJTE RESNICO, LEPOTO IN LJUBEZEN; IŠČITE HARMONIJO Z NESKONČNIM.

Rečeno nam je bilo, “Tam, kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.” Tisto, kar cenimo, je pokazatelj karakterja in prizadevanj. Spiritualno profitabilno je razločevati med zakladom in njegovimi mnogimi svetlikajočimi se ponaredki. Medtem, ko segamo za lažnim bliščem, pogostokrat zagrabimo za celo pest pajčevin. Kaj bi torej morali negovati?

A. Zaklad Resnice. Vsaka resnica je del večje resnice. Na nobeni točki se ne moremo ustaviti in reči, da smo jo v celoti zajeli. Njene manifestacije so na Zemlji očitne, njene korenine pa segajo v neskončnost. Iskanje se nikoli ne konča, kajti resnica postopoma ekspandira, vse dokler ne postane sonce. V tem zasledovanju so vse neresnice zažgane v pepel. Svetilka razuma odkrije resnico, ki “te bo osvobodila.”

B. Zaklad Lepote. V temelje sveta je zapisano načelo Lepote, in njene manifestacije so za prefinjeno oko očitne vsepovsod. Zvezde, sončna svetloba, rože in gore nosijo tiho pričanje teh principov v naravi.

"Obkrožite se z veličastnostjo in lepoto," nam pravijo Sveti spisi. Ta naloga zagotovo ni enostavna za doseči. Zunanja lepota bi morala najti svoj odsev od znotraj. Roža, ki širi svoj mehek vonj na poletnem zraku, bi morala, simbolično rečeno, zacveteti v globini srca.

C. Zaklad Ljubezni. Človek, prinešen v življenje preko Kreatorjeve ljubezni, je bil obdarjen z močjo, da v bolj omejeni obliki izraža merilo čudovite kakovosti njegovega Kreatorja. S tem, ko izkoristi to priložnost, si zgradi lestev, ki se razteza od Zemlje, pa vse do neskončnosti. Kako je lahko človek, ki je prehodno bitje trenutka, v harmoniji z Neskončnim? Skeptiki izpodbijajo to verjetnost, v metafiziki pa je lahko odgovor pritrdilen. Tako, kot je mogočno sonce odsevano v majhnem ogledalu, tako je neskončnost manifestirana v omejenem človeku.

VODILNA MISEL #10: NE BODITE RAK NA ZEMLJI – PUSTITE PROSTOR ZA NARAVO – PUSTITE PROSTOR ZA NARAVO.

Obstaja cela armada bolezni, za katerimi trpijo ljudje, ena izmed najbolj smrtonosnih oblik bolezni pa je rak. Pri tej bolezni se del organizma poveča na škodo celote. Ta koncept je lahko špekulativno razširjen na raven Zemlje in sedmih milijard prebivalcev, ki jih prenaša. Uničujoče vojne, v katere se človeštvo vključuje, predstavljajo bolezen planeta. Vsak posameznik, ki je podoben celici v človeškem telesu, lahko predstavlja bolezensko ali pa zdravilno silo v korpusu Zemlje.

Nihče ne živi sam zase. Je del skupnosti, človeštva, planeta. V njegovi moči je - ali bo rak, ali zdravilno sredstvo. Pri tej izbiri ne gre za teoretično zadevo. Ta izbira se bo neizogibno izrazila v dejanjih.

Človek si deli planet z Naravo, in to, kar počne, ima dober ali pa slab vpliv na njegovo okolje. Ne more sekati dreves, zastrupljati rek ali onesnaževati ozračja, ne da bi ostal nekaznovan. Ko uničuje Naravo, uničuje samega sebe.

Takšni premisleki, ki so daleč od abstraktnih, imajo direkten pomen za prihodnost človeka. Ni del modrosti, da se problem prevali na vlade in čaka na njih, da bodo nekaj ukrenile. Vsak posameznik mora sprejeti svoje lastne kreativne odločitve in na ta način ustvariti klimo misli, ki bo promovirala zdravje planeta in dobrobit vsega človeštva.