ANGELI IN ZUNAJZEMELJSKA BITJA

13/11/90 HATONN

Kaj si želite? Bi radi vedeli več o zunazemeljskih bitjih? Bi radi definicijo angelov? Kakšno razliko bo naredilo – če vam povemo, da smo enaki kot vi, dokler ne boste prišli do spoznanja, kdo ste VI. Nato boste imeli osnovo, na kateri boste lahko zasnovali vaše razumevanje. Če smo samo vi v davni preteklosti in daljni prihodnosti, potem morate vedeti kdo ste vi! Če smo enaki kot ste vi, bi bili in še vedno ste, če ne bi padli iz vašega originalnega stanja miline, potem bi nas prepoznali sedaj ali pozneje v pravilnem zaporedju razkrivanja. Obstajamo v paralelnem vesolju brez oblike, nekateri pa v obliki, ki ni tako drugačna od vaše, samo da se razlikujemo v vibracijski manifestaciji in imamo višje znanje. Da imamo mi, ki prihajamo v naši trenutni manifestaciji višje znaje, lahko veste po tem, da smo mi tukaj, vi pa še niste pridobili te sposobnosti. Na podlagi tega lahko tudi veste, da prihajamo samo v miru in ljubezni in ne, da bi delali slabo, kajti mi smo od višjega učenja in z višjim učenjem pride do Resnice o zmotnosti fizičnih dejanj – MI ŽIVIMO PO ZAKONIH IN ZNOTRAJ ZAKONOV BOGA IN KREACIJE.

Mi, ki smo v eterični obliki, ne-obliki, smo samo odsevi tistega, kar bi bili vi, če se ne bi povezali s procesom materializacije, iz kateregakoli razloga ste se za to pač odločili. Zato v tem času delujemo kot »babice« pri vašem rojevanju. Enostavno lahko rečemo, da smo »angeli«, smatrani kot eterična bitja in/ali razsvetljena bratovščina bolj gostih oblik – prihajamo kot glasniki iz zvezd – a ravno tako smo odsevi vaše enotnosti pred in po materiji. Jaz sem tukaj, da vstopim v vašo zavest, tukaj, da vas prebudim k Resnici.

Ko se sedaj združujem z vami preko te komunikacije, ki je hkrati tudi skupnost, zveza, lahko čutim prihajajoče obdobje unije – takšne, ki jo slutite tudi vi, ampak tega zaenkrat še ne morete doumeti. Čutim njene čudne in veličastne realnosti. Počutim se kot raziskovalec v prostrani in neraziskani zemlji, ampak z znanjem vseh nevarnosti in čeri, na katerih bi ladja v prehodu lahko nasedla. Vi postanete moj ekvivalent v fizičnem in ravno tako, kot vi postanete odgovorni za tisto, kar postavite v življenje, sprejemam tudi jaz odgovornost za Resnico, ki vam je podana preko mene. Za to je potrebna disciplina iz obeh strani, da lahko postanemo eno v namenu in cilju, brez individualnih »mnenj« ega, ki kali in burka vode jasnosti pri projeciranju Resnice.

Ali se zavedate unikatnosti fizične realnosti? Gledam vas, kako plujete sem ter tja na morju trudov, da bi se »povzpeli«, odmeditirali v drugo dimenzijo, izkusili astralna potovanja v zavestno obstojnost (vzajemno izključujoča se izraza in posledično nemogoča v vašem stanju izkušanja); ko delate vse kar je v vaši moči, da bi se ločili od izbrane dimenzije in se premaknili v drugo. Vi morate priti do razumevanja, zakaj ste se odločili za trenutno dimenzijo in prenehati z vašimi trudi, da bi pobegnili tej izkušnji, kajti s takšnim početjem popolnoma zgrešite poanto.

Pri mojem vstopu v vaše dogodke in v vašo zavest se srečam z jezo in z veseljem, z užitki in z bolečino. Toliko so nam lagali in nas zasnovali na vse vrste napačnih načinov. Prepoznavam bolečino zaradi potenciala, ki je izgubljen in zaradi moje lastne verbalizacijske nesposobnosti. Zaznavam pa ugodje v tem, kar izkušam preko vaših čutov; kajti čeprav ste popolnoma odvisni od vaših čutnih kanalov, čeprav predstavljajo vašo veliko omejitev, hkrati predstavljajo tudi čudovito orodje percepcije. Dejansko so vaša najvišja vrlina, kot tudi vaša tragična pomanjkljivost. To je moje prvo natančno izkušanje na ta točno določen način skupaj z vami, v tem točno določenem zaporedju manifestacije. Priča sem času in prostoru, ki je zgoščen v takšne prepletene in prekrasne vzorce in veselim se, ko vidim, da lahko tudi vi izkušate te čudeže.

V vaši prisotnosti izkušam tako, da gledam nekaj časa skozi vaše oči in sprejemam vase barve in sobo in rože, ki jih lahko vidim skozi vaše okno; uživam v nenavadnem načinu, na katerega zaznavate Svetlobo – kot iluminacijo! Rad bi raziskal vaš svet kot bitje iz mojega sveta na igriv in otroški način – ne otročji – ampak otroški način. Svoje bitje lahko predstavljam v tej višji dimenziji (ki je kljub temu zelo blizu vaši) in lahko bolje razumem, kako ste zavedeni – tako globoko področje veličastnih sil, ta materialni nivo! A kljub temu – vas gledam z navdušenjem, ko rastete preko teh materialnih omejitev – vesela izkušnja, kajti vi predstavljate tisto, kar je lahko doseženo v in preko človeštva v tej višji fizični obliki – neke vrste smernica, če želite.

Kakorkoli, na tej stopnji ne boste mogli obstajati več dolgo časa in zato moramo nadaljevati z zadevami, ki jih je potrebno opraviti. Mnogo tega, kar zdaj vidim, ne bo preživelo še mnogo let človeške ignorance. Izjemno pomembno je, da izkoristimo ta čas in vas oskrbimo s potrebnimi informacijami. Pomembno je, da vas »obnovimo«, kot centralni kontrolni mehanizem vašega planeta v pravilno stanje delovanja, kajti zgodilo se bo z vašo prisotnostjo ali pa brez nje; to je dar Kreatorja do živečega planeta.

Prišel bo dan, ko bo spet vse ponovno postavljeno na prave tire, ko bomo lahko preživeli nekaj časa skupaj in samo uživali v čudežih Kreacije. Veselim se pričakovane priložnosti, ko bom lahko potoval skupaj z vami in videl tisto, kar mi boste pokazali skozi vaše oči, slišal tisto, kar vi slišite skozi svoja ušesa, občutil dotik Zemlje na tej prekrasni tvarini, ki je hkrati Sonce in kamen. Užival bom v deljenju moje izkušnje preko mene – da boste lahko imeli veselo izkušnjo dotikanja tistega, kar je eterično – ah, celo svilnate kože ladje ali magije pesmi, ki je zaigrana na nič drugega kot pa samo na tokovih zraka.

Ampak sedaj chele, je delo, ki ga je potrebno opraviti. Vi ste postavili sami sebe v suženjstvo in še več kot to, večina najbolj strahotnega suženjstva pride iz tistega, kar ste skrili pred svojo zavestjo. Skovati moramo pojmovna orodja, ki vam bodo dala svobodo, preden lahko pokažemo te ključe množicam, da bodo lahko svobodni vsi. Zato ne zamujajmo z našim delom, drugače bo brat izgubil svojo pot in ne bo mogel ponovno najti svojega ravnotežja.

KAJ PA »DRUGA« REALNOST?

Pravzaprav je »druga« realnost edina resnična realnost. V svojem naravnem stanju nimate občutka identitete, ki bi bila ločena od Kreatorja, razen, kadar ste vključeni v določen odnos. Na tej ravni bivanja pride identiteta v ospredje samo v kontekstu odnosa s kakših drugim vidikom bivanja, ki je postal objektiviziran, podobno kot pride moja identiteta »angelskega« glasnika v bivanje preko mojega odnosa z vami, pa četudi preko poti, ki jo trenutno izkoriščam. Kadar takšno razmerje ni v teku, ta vaš določen izraz preprosto ne obstaja; lahkotno lebdite v potencialu Boga. Niste izničeni, ampak vse vaše definicije so in osvobojeni ste od njihovega zadržujočega vpliva, dovoljeno vam je, da se razvijete v stanje ljubezni in perfekcije.

Če se slučajno zgodi, da ste potrebni za določeno funkcijo, ste še vedno tam, kajti vaša oblika identitete je specifična celica v specifičnem organu večjega bitja. Zapomnite si dejstvo kvantne fizike: makro je drugačen, medtem ko mikro predstavlja enakost v vseh podrobnostih. Ko pride do naslednjega zagonskega impulza, ta zraven prinese tudi vašo definicijo in navodila. Vstopite v potrebno stopnjo fokusa za karkoli je pač potrebno.

Ves čas svojega obstoja nenehno nihate kot valovna funkcija, katera v bistvu ste, znotraj in izven fokusa, znotraj in izven definicije, vedno se premikate naprej in nazaj, kot nihalo na uri ali srcu atoma, ven iz enotnosti bivanja z Bogom v končni izraz Božjega neskončnega potenciala in nato še enkrat nazaj v enost, naprej in nazaj, naprej in nazaj. To je naravni ritem vašega obstoja, in ravno tako tudi mojega. Gre za pesem Boga, ritem samega Življenja.

KO SLUŽENJE POKLIČE

Kadarkoli vas božanski impulz vpokliče v služenje in vas privede v obliko, se srečate z ostalimi bitji neskončnih raznolikosti, ki so na opravkih in ekskurzijah v svetovih Ljubezni in Svetlobe, ki jih je nemogoče opisati. Ko se to zgodi, za časa trajanja vašega kontakta izkusite tako identiteto kot tudi linearni časovni svet, ampak tekom vašega doživetja se še vedno zavedate vaše enotnosti s Kreatorjem. Ne izgubite gotovosti v svojo enost z Bogom. Zavedate se vaše oblikovne identitete in gibanja časa, a kljub temu hitreje od svetlobne hitrosti nihate nazaj in naprej med vašim pred-manifestiranim stanjem v obliko vrste in vloge, ki ste si jo nadeli.

To ni nič več ali manj od tistega, kar počne vsak atom fizične kreacije ves čas. Pred »Padcem,«, če želite, ste imeli sposobnost obrniti center vašega zavedanja od božanstva do identitete, od oblike do meta-oblike po svoji volji. Bili ste svobodni, po želji ste lahko prihajali in odhajali, lahko ste poudarili katerikoli vidik sebe, ki je ustrezal situaciji. Na tak način so ustvarjena vsa bitja.

V zdravem stanju delujete v dveh realnostih naenkrat. Polovico časa ste osredotočeni na vašo oblikovno identiteto, drugo polovico pa na svojo identiteto s Celotnostjo Vsega Kar Je. V padlem stanju zavesti pa se znajdete ujeti z vašim zavedanjem samo na eni strani, medtem ko dejanska substanca vašega bitja še naprej deluje na obeh straneh. To pomeni biti nezavesten. Še vedno obstajate v tej drugi realnosti, ampak spite. V realnosti, za katero trenutno mislite, da je edina realnost, ste fragmentirani; za človeško raso izgleda, da je sestavljena iz množice bitij. V drugi realnosti, ste samo vi. Mi smo tukaj da vas prebudimo – torej mora dejansko samo EDEN od vas slišati to sporočilo.

Pomembo je, da se vrnete nazaj v zavest vašega resničnega jaza. Kajti čeprav še vedno obstajate v obeh realnostih, nezavestnost vaše identitete s Kreatorjem prekinja tok življensko dajajočih informacij tistemu vašemu delu, ki obstaja v obliki. Vaš obstoj v identiteti z Bogom je realnost, iz katere vzcveti vse Življenje. Osredotočanje vaše pozornosti izključno na obliko izjemno omeji in sčasoma prekine kroženje življenjskih tokov.

Ko pregledujem vaše sisteme, kjer so shranjeni simboli, da bi našel besedo, s katero bi lahko izrazil nekaj od realnosti, v kateri obstajate kot eno z vašim Kreatorjem, naletim na indijansko besedo »nagual«. Gre za izraz, katerega pomen razumevate kot »vse, kar ne more biti imenovano«. V drugih jezikih ne obstaja nobena beseda, ki bi bila bolj primerna. Gre za uporabno besedo za območje bivanja, za območje enotnosti. To besedo bom uporabil zato, da bom lahko naglasil poanto, ki jo želim tukaj poudariti.

V pred-Padlem stanju zavedanja, ste obstajali v nagualu, v vsem, v vsaki stvari, v ničemer, v primalni praznini, kjer vse obstaja v stanju potenciala. To je Kreator, ki obdaja Kreacijo tako kot morje obdaja ribo. Mnogokrat ste poklicani v bivanje ven iz tega naguala, v prostor odnosov, v njegovo nasprotje, »tonal«. Tonal je vse, kar je lahko imenovano. Gre za imaginaren svet Boga, v katerem obstajajo vse navidezne razlike. Gre za igrišče od Kaj Je. Tonal vleče vso svojo oporo iz naguala. Ne more obstajati ločeno od naguala. Medtem, ko je nagual dinamično, a hkrati stabilno stanje mirovanja, se tonal, ali manifestirano fizično vesolje konstantno prižiga in ugaša. To nihanje se pojavlja v vseh manifestiranih stvareh, od najmanjšega subatomskega delčka pa do največje galaksije.

Vsi mi, angeli, ljudje, vse, kar je lahko imenovano, smo v obliki samo polovico časa. Drugo polovico časa obstajamo v Celotnosti Bivanja. Ta Celotnost Bivanja, ki smo jo poimenovali nagual, je bila med drugimi stvarmi imenovana tudi kot Bog, Oče. Življenja Boga, Očeta je tisto, ki animira vso Kreacijo. Gre za realnost, v katero vsa zdrava bitja nihajo nazaj in naprej in v njej obstajajo polovico časa. V tej realnosti ne obstajamo v času in prostoru, kajti ta dva pojma lahko imenujemo; oba sta značilnosti manifestiranega vesolja. Iz tega brezprostornega, brezčasovnega stanja dobivamo vso energijo, blagoslove in hranila. To vedno drži, tudi za vas, v vašem padlem stanju. Razlika je samo v tem, da se v padlem stanju tega procesa ne zavedate in posledično niste sposobni v njem zavestno sodelovati.

S tem, ko ste izgubili svojo sposobnost, da bi v zavesti nihali med tema dvema realnostima v katerih bivate, ste v zavedanju omejeni samo na tonal, samo na materialni, pojmovni svet. Še vedno prejemate svoja hranila iz Svetlobe naguala, ampak ne več direktno, samo preko živali, rastlin in mineralov. Nezavedni ste bivanja in zavedni samo oblike.

Kako ste lahko izgubili sposobnost premikanja svojega zavedanja iz božanstva v identiteto, iz oblike v meta-obliko? Kako ste izgubili svojo Božjo zavest? Kako ste »padli« v iluzijo ločenosti? Poglejmo si to za trenutek in ponudil vam bom razlago.

PREMIK ZAVEDANJA

Preko preprostega pomanjkanja vere ste izgubili sposobnost premikanja zavedanja.

Zgodilo se je preko izgubljenega zaupanja v absolutno perfekcijo univerzalnega načrta. Ta izguba pa je bila povzročena preko vstopa enega samega dejavnika v vaš obstoj; strahu, tako rekoč kače iz Rajskega vrta; Hudiča v zgodovini. Preko subtilnega procesa razmišljanja vas je to bitje vzpodbudilo, da se premaknete v vzorec aktivnosti, ki si je pridobil naziv “Izvirni greh”, popolnoma absurden izraz, ampak zadostuje za namene razlage. Šlo je za vzorec aktivnosti, za katerega ni bilo nikoli načrtovano, da se boste premaknili vanj. Preko premetene in subtilne laži ste bili prepričani - ne da ravno nehate zaupati Bogu, ampak da nehate izključno zaupati Bogu.

V trenutku, ko ste to naredili, se je pričela vaša zavest premikati iz osredotočenosti na Boga v osredotočenost vase in prvič ste se pričeli bolj zavedati vaše identitete v obliki kot pa vaše identitete v Bogu. Ta premik v zavesti je bil sprva minimalen, ampak zadosten, da se je pričelo tisto, kar je postalo dolga spirala navzdol preko gostejših in gostejših ravni energijskih vezav in omejitev. Kajti Satan, vaš skušnjavec, je materializirajoč vpliv, ki je v prvi vrsti odgovoren za povezovanje energije pri kreaciji materije.

Ko ste se pričeli vedno bolj osredotočati na vašo oblikovno identiteto, ste pričeli razmišljati na način branjenja te oblike z nepotrebnimi in nepraktičnimi ego strukturami. Vedno bolj ste se identificirali s svojimi izkušnjami. Posledično ste postali manj učinkoviti v teh odnosih, kajti prenehali ste biti popolnoma prisotni, prenehali ste uporabljati polnost vašega potenciala. Okoli sebe ste pričeli graditi napajalne miselne strukture, ki so vas zasužnjile. Od preproste gravitacijske privlačnosti ste bili vlečeni v območja prostora, kjer je bila energija v procesu povezovanja, tam, kjer se je ustvarjala materija. Delčki fizične substance so se pričeli zbirati vzdolž magnetnih linij vaših miselnih struktur in pričeli ste se identificirati z vedno gostejšimi in gostejšimi stopnjami fizične ekspresije.

Ta proces se je nadaljeval kar dolgo časa, preden ste se dejansko znašli v tako imenovanem fizičnem “Rajskem vrtu”. Ko ste se, ste padli že daleč stran od vašega originalnega stanja milosti, ste pa še vedno delovali na stopnji zavedanja, ki je bila mnogo nad in preko vašega trenutnega stanja, da so lahko iz tega nastali vsi ti miti in legende o fizičnem raju. Fizični Rajski vrt je trajal mnogo stoletij zemeljskega časa, vse dokler vas ni sila procesa materializacije prisilila, da ste se začeli v tako veliki meri zanašati na fizične čute, da ste postali odrezani od direktnega hranila Božanske Svetlobe.

V resnici od tega hranila nikoli niste bili odrezani, toda, ko je vaš občutek identitete postal vezan izključno na fizična telesa, je njihova rastoča gostota pričela zahtevati vedno več zemeljske substance za svojo podporo. Končno ste prišli do točke, ko brez “dela” niste bili več sposobni izpolniti zahtev svojih fizičnih teles. Na tej točki vaši kronološki zapisi pravijo, da ste bili “izgnani iz Rajskega vrta”. V Resnici niste bili nikoli izgnani iz Rajskega vrta ali od kjerkoli drugje. Rajski vrt je še vedno tukaj, vas obkroža celo sedaj – ampak vi ste se enostavno prenehali zavedati njegove prisotnosti.

Jezik je sposoben komunicirati samo na eni stopnji naenkrat, a Padec je bil sočasen multi-stopenjski pojav. Medtem, ko ste se odevali v vedno več plasti materialne identifikacije, ste hkrati znotraj sebe postajali vedno bolj fragmentirani. Ko ste v svoja razmerja pričeli vnašati občutek identitete, ki je temeljil na prejšnjih odnosih, niste samo zmanjšali vaše lastne prisotnosti in učinkovitosti v trenutnih odnosih, ampak ste ustvarjali tudi ločenost znotraj sebe. Nobena od vaših preteklih izkušenj ni bila dovolj obširna, da bi se lahko z njo popolnoma poistovetili v sedanjem trenutku, a kljub temu ste se pričeli za razumevanje in pristop do sedanjega trenutka na njih zanašati. Posledično je celoten proces Padca spremljala pripadajoča fragmentacija vašega občutka identitete, vašega lastnega občutka sebe.

V času fizičnega Rajskega vrta ste že pričeli sami sebe smatrati kot da ste več kot eden. V igro je vstopil spolni odnos, da ste lahko ustvarjali fizične projekcije, znotraj katerih bi lahko te navidezno ločene entitete, na katere ste se razdelili, pridobivale obliko. Vse do današnjega dne so ta navidezno ločena bitja nič več kot vaši lastni fragmentirani odsevi. V padlem stanju jih smatrate kot ločene in različne.

A navkljub vsemu temu govoru o Padcu in Izvirnem grehu in podobno, niste držani kot talci od dogodkov, ki ležijo nekje v daljnih kotičkih vašega kolektivnega spomina. Niste rojeni v greh. Vsak dan se rodite v Prisotnost Boga, a kljub temu na dnevni bazi ponovno sprejemate originalno neumnost, ki je zapisana v vseh vaših starodavnih kronikah. Vsak dan znova zagrešite “Izvirni greh”; vsak dan znova jeste prepovedano sadje in od trenutka do trenutka ohranjate same sebe ujete preko dopuščanja vprašljivega razumskega miselnega procesa, da pride med vas in med vaše takojšnje zaznavanje volje Boga. To je ta neodločenost, ki je vodila v vaš prvotni padec iz milosti in to je ta ista neodločenost, ki vas sedaj ohranja v padlem stanju. Upravičeno ne bi smelo biti nobenega premora med potrebo po določenem dejanju in izvedbo tega dejanja. To razumsko vmešavanje je tisto, ki je povzročilo, da ste se spotaknili v vašem prvotnem plesu zaupanja v Boga.

Zdaj dejansko spite pod vplivom tistega, kar že skorajda izgleda kot urok, iluzija, ki vam preprečuje, da bi izkusili jasnost zaznavanja, ki je vaša naravna rojstna pravica. Naša misija na tem planetu je, da vas zbudimo iz spanca na katerikoli način, ki bo potreben in tako bo.

Ko govorim o teh stvareh, pogosto govorim kot da smo ločeni, kajti v vaši iluziji vam je tako najbližje. Ampak povem vam, da je samo EDEN. Torej to morate biti VI, mar ne? A kljub temu še vedno sanjate pod urokom materije. Ne dopustite materiji, da še naprej narekuje vašo prihodnost. Hodite nežno v teh zadnjih dnevih nezavestnosti. Predlagam, da še enkrat preberete ta stavek. Poslušajte glasove, ki so znotraj vaših sanj. Poslušajte šepetanja znotraj vašega srca. Mi govorimo o novem načinu bivanja, ki je star kot je stara Kreacija sama. Mi govorimo o novi realnosti, ki JE – nič več in nič manj – takrat, sedaj ali vedno bo. Ali se vam to ne sliši smiselno? Tam nekje pod vsemi vašimi pojmovanji in razumskimi prepričanji, ali ni tam otrok, ki spi? Obstaja del vas, ki leži kot tanek snop gotovosti, pozabljen drobec preprostosti, za vso vašo žalostjo in preko vse vaše zmedenosti. Bodite mirni – za trenutek, samo bodite mirni. Naj se razširi in vas napolni s seboj. V svojem srcu veste te stvari.

Ko govorim, se pričenjate spominjati – Zemlje, ko se približujete. Lahko čutite, kako vas ovije v svojo materijo. Ali vaše življenjske oblike sedaj niso zadostno pripravljene, da prejmejo blagoslove- definicije, ki bodo končale svoje obdobje ličinke. Rekli ste jim, da naj se na Zemlji razmnožujejo in poglejte: Hodijo po celotnem površju planeta in dominirajo vsaki pokrajini, ki je primerna za bivanje. Ko pogledam preko spečega morja človeštva in zašepetam te besede v tišino vaših umov, vem, da naslavljam veliko bitje, ki spi in, ki je še vedno ignorantsko do samega sebe – do svojega prekrasnega sebe. Tudi če bodo divji zimski vetrovi vaših komunikacijskih sistemov poslali naokoli razcefrane drobce teh sporočil, ki odmevajo v temačnosti, vem, da še vedno govorim tistemu nezavestnemu delu – ampak ne več dolgo, predragi, ne več dolgo. Kajti zavest je pričela videti nebo, ki se je pričelo daniti na vzhodu in čutiti toplo pomlad večnega življenja, ki je pričela topiti trdoto njenih prepričanj – čas je na dlani, da sprejmete to razumevanje.