KAKO SMO USTVARILI VESOLJE

Ustvarjanje fizičnega vesolja ni bilo tako zapleteno.

Zarisali smo evolucijske poti; določili potek razvoja preko umetnega časovnega toka; splanirali koordinate enajstih dimenzij; in ustvarili potrebo po preživetju.

Vse kar moramo storiti je, da opazujemo prostranost narave z namenom, da se nam razkrije naša moč do ustvarjanja kompleksnih strukturiranih sistemov, ki se lahko formirajo iz čistega uma.

Ustvarili smo enajst dimenzij. Kakorkoli, v našem trenutnem okolju uporabljamo samo pet od njih; navkljub geometrijsko izzvanimi astrofiziki in ostalimi popredalčkanimi neumneži, ki na podlagi hiperkock prisegajo, da naseljujemo samo štiri. Napako so naredili na predpostavki, da sta prostor in čas gladka in konstantna. Ni res. Oba se pojavljata skozi večnost v večplastnih koščkih. Do tega pride zato, ker ima gravitacija svobodno voljo, da se premika nazaj in naprej skozi čas. Se spomnite? Vi ste pomagali pri izgradnji kaotičnega sistema; ali bolje da rečem - mi vsi smo pomagali.

Kozmos je enoten zato, ker gravitacija potuje v preteklost in v prihodnost. Če bi gravitacija stala pri miru v času, bi se celotno fizično vesolje zrušilo; kar pa mogoče niti ne bi bilo tako slabo.

Torej, kako smo vse to naredili?

Preprosto smo dali prednost razmerjem med obstoji, dejanji in področji preko mreže osebnih odločitev, ki izpostavljajo svobodno voljo proti vnaprej določeni kontroli. Vaš fizik Brandon Carter, o katerem lahko preberete na http://www.imdb.com/name/nm0141497/bio, je ugotovil, da je svetlobna hitrost, multiplicirana z Planckovo konstantno in potem deljena s kvadratom naboja elektrona približno enaka 137. Carter je trdil, da bi bile vse zvezde v vesolju modre velikanke in da planetov sploh ne bi bilo; posledično tudi ne bi bilo živih bitij - če bi bilo to razmerje le nekoliko višje kot je.

Ukaz “Naj bo svetloba” ne bi dobro deloval za vaša mortalna telesa, če bi jih peljali na dopust na površino sonca. Po drugi strani bi bile vse zvezde rdeče pritlikavke, planeti, ki okoli njih krožijo pa bi bili mnogo prehladni, da bi lahko vzdrževali kakršnokoli obliko organskega življenja – če bi bilo to razmerje čisto malo nižje kot je.

Mislili smo, da smo bili tako briljantno pametni, ko smo iznašli to zapleteno formulo. Kakšna škoda, da je tisti neumnež med nami, ki je bil zadolžen za implementacijo telepatske komunikacije na Zemlji trdno spal na stikalu. Upam samo, da ta neumnež niste bili vi; ker bova ti (bralec) in jaz imela velik problem.

Morda se vse skupaj sliši kot zelo zapleten astro atomični lari-fari, ampak vse je res.

Bog ni nikoli napisal teh navodil. Mi smo jih napisali. In na nas je, da postopek ponavljamo, vse dokler ga ne bomo izvedli pravilno.

Prej sem omenila enajst dimenzij, ki smo jih ustvarili. Nepravično bi bilo, če ne bi omenila še dvanajste dimenzije, ki je bila kronološko dejansko prva; tista, ki jo je ustvaril Bog.

Med telepati in vsevednimi je poznana po različnih imenih, mi, utelešeni smrtniki pa se na njo nanašamo kot na Svetišče. Izraz nima nobene podobnosti s “Svetiščem iz virtualnega rajskega vrta” iz knjige in filma “Logan teče”, kjer je do tvojega tridesetega leta starosti zagotovljeno za tvojo vsako potrebo; potem pa si usmrčen kot merilo populacijske kontrole. Ne, za nič takšnega se ne gre.

Svetišče je stanje duha, kjer se Bog premika preko počivališča spiritualnosti in življenskosti, samo, da bi bil z vami. Gre za dimenzijo ekskluzivnosti, kjer ste samo vi in Bog. Zelo zanimivo je, da personalizacija deluje za vsako entiteto v vsaki preteklosti, sedanjosti in prihodnosti časovnega kontinuuma.

Zakaj vi? Ali ste tako pomembni?

Zakaj ne? Tukaj ste, torej ste pomembni.

Ali obstaja ekskluzivno Svetišče za vsak um, dušo in spirit?

Da, in tukaj gre za element povezanosti. Lahko mu rečete tudi “prostor”, če vam bo to pomagalo pri boljšem razumevanju; ampak Svetišče je stanje “ločene združenosti”, ki jo delite samo z neskončnostjo in z nobenim drugim bitjem. Izgleda kot odmaknjen prostor ali soba, ki je brez gibanja, lokacije, telesnosti ali oblike. Bolj natančno, gre za tiho podobo, ki vstopi v vas, raje, kot da vi vstopite v njo. Svetišče je utelešenje združene enosti; stanje popolnosti, ki je tako intenzivno, da ste prežeti z občutki žalovanja, kadar stopite izven nje. Žalovanje pride iz občutka, da ste izgubili partnerstvo znotraj sebe, kar je točno to, kar se zgodi. To je tudi stična točka, če in ko se bomo odločili, da predamo našo kolektivno identiteto. Besede so tukaj popolnoma brez pomena. Miselne podobe delujejo veliko bolje.

Vrnimo se sedaj nazaj k svetu, ki smo ga pomagali ustvariti in, ki je tako zelo drugačen od tega, ki sem ga ravnokar omenila.

Ali verjamete, da ste sposobni sami upravljati s tem svetom? Če je odgovor da, potem predlagam, da kar takoj prenehate z branjem teh strani in pritisnete na rdeči križec na vrhu vašega zaslona.

Ne gre za to, da bi kdorkoli od nas iskal vašo zahvalo ali hvaležnost, ampak, če ne bi bilo naše intervencije, bi bil vaš planet že zdavnaj nuklearna puščava.

Zakaj vam vse to razlagam?

Poleg tega, da preziram skrivnosti, želim, da razumete, da imate kolektivno vi in jaz in vsaka duša, ki vzajemno deluje s fizičnim vesoljem neverjetne moči. Skupaj držimo vsak elektron v njegovi orbiti in preprečujemo temačnosti, da bi zapustila globoko vesolje. Tudi, če čutite, da ste preveč ravnodušni ali leni, da bi vse to naredili sami; ali pa ste v zanikanju tega, da bi vi sploh lahko imeli kakšno zvezo z vzdrževanjem solarnih sistemov, vam z veliko gotovostjo zagotavljam, da ste aktivni udeleženec. Res je, da se morda motite glede tega, da se vesolje vrti okoli vas, ampak vse skupaj dejansko ne bi delovalo, brez da bi vi imeli prste vmes. Lahko se kujate in šobite in norite kolikor hočete, ampak, dokler obstajate za vedno, ste tudi del tega za vedno. Debata okoli tega, ali je za vedno neskončno je druga stvar, glede na to, da ima vse, kar je časovno - odvisno omejen rok trajanja.

Seveda obstaja tudi veljavna alternativa. Ustvarimo lahko soglasen konsenz, da uničimo fizično vesolje v celoti; potem bomo imeli eno dimenzijo manj, s katero se bomo morali ukvarjati. Kakorkoli, nič ne kaže na to, da bi se mi vsi strinjali glede česarkoli, je res?

Kdaj ste imeli nazadnje sestanek umov z morskimi ježki na obali Mavretanije? Ali pa produktivni dialog z mikrobom, ki proizvaja vodikov sulfid in živi v oblaku na Veneri?

Sporočite mi, ko boste tak sestanek imeli.

Nekatera vesolja so bila ustvarjena s pomočjo veliko bolj delujočih modelov kot druga. Potrebno je samo primerjati tega, v katerem živimo z eno ali dvema alternativama, da lahko vidimo, kako neumno primitiven in večno temačen je v resnici naš svet. Krivimo lahko samo sebe, ker smo ga mi zgradili. Če vam je kaj v tolažbo, obstajajo tudi hujši svetovi. Naš gre na lestvici od 1 do 10 pod številko 4.

Naše življenje na Planetu Zemlja in zapletena razmerja, ki jih prenašamo, medtem, ko se premikamo znotraj in izven fizičnega vesolja se smatrajo kot ena izmed bolj ponižujočih in zasmehovanih v celotnem dimenzionalnem sistemu. Tisto, kar je poganjalo osnovno napako načrta je bilo naše vztrajanje, da gremo “preko roba” na področju neprilagajanja.

Prekoračili smo predpisane smernice s tem, ko smo zrežirali svobodno voljo.

Mi smo samo kopica reakcionarnih neprilagodljivežev, ki so mislili, da so sposobni izboljšati idealni model, ki sploh nikoli ni bil pokvarjen.

Namesto, da sedaj razvozlavamo in pogrevamo vse elemente, ki so prispevali k vsemu, kar smo naredili narobe pri ustvarjanju našega vesolja, je veliko bolj terapevtsko, da razložimo, kako izgleda eden izmed bolj uspešnih modelov. Ni pomembno, kako daleč stran je lociran ali na kateri stopnji gostote se nahaja, ker te spremenljivke predstavljajo bolj umetnost kot pa znanost v aktivnosti kreacije.

Naj vam povem malo o mojem lastnem planetu, Antares, ki je kljub temu, da je ogromen in zelo gravitacijsko obtežen, še vedno zelo harmonično voden. Povedala vam bom zakaj:

Predstavljajte si sistem, kjer se za vsako, kadar umrete, v popolnosti spominjate svojega preteklega življenja, z vsemi podobami in zaznavami nedotaknjenimi.

Preden umrete, si zagotovite storitev skrbnika, ki je etično zavezan, da ohranja in varuje vaše premoženje, vse dokler se ne odločite, da se boste vrnili v ta svet in pobrali novo telo.

V trenutku spočetja vašega naslednjega vozila skrbnik prenese upravljanje vaših sredstev, vključno z vso vašo lastnino in nepremičninami na vaše nove starše, ki ste si jih vnaprej izbrali iz vaših genetskih krvnih linij. Izbrali ste jih tudi na podlagi tega, kako dobro vas bodo ljubili in negovali in kako sposobni so, da upravljajo z vašim premoženjem in zasledujejo iste cilje in namene, ki ste jih podali vašemu skrbniku v svoji Izjavi lastninskega načrtovanja pred smrtjo vašega zadnjega telesa.

Skrbnik prejme majhen odstotek zlata ali denarnega nadomestila za upravljanje vašega premoženja, vse dokler ne prispete nazaj, na dan vašega spočetja, kar predstavlja dan intenzivnega praznovanja. Vaši novi starši ravno tako prejmejo majhen odstotek na dan vaše polnoletnosti (ki je enakovredna vaši starosti 18 let), za pravilno varovanje in ohranjanje vrednosti vašega premoženja.

Odvetniki so potrebni samo v primeru, ko pride do neskladnosti med izvrševanjem ciljev lastnika premoženja in med skrbniki ali starši, kar pa je izredno redko. Ugled in integriteta sta namreč v tem dogovoru veliko bolj pomembna kot pa fizično življenje, sistem pa se sam po sebi kontrolira telepatsko.

V skladu s tem načrtom ne pride nikoli do nobenega časovnega pritiska, niti tragedije smrti, kajti obstaja zavedanje o neprekinjenosti obstoja preko večnosti.

Ravno tako ne prihaja do nobenih masivnih konfliktov, niti apokaliptičnih vojen, ker ima vsak gotovost o tem, kdo je, kaj počne in kaj ima, preko časovnega toka, znotraj katerega deluje. Potrebne je manj svobodne volje, ker vsakdo ve, kaj so njegove odgovornosti in dolžnosti. Posledično obstaja manj kontrole in tako rekoč nobenih kazni.

Preko raziskovanja te idealne strukture ni težko videti, koliko bolj miren, kompatibilen in učinkovit je naš “vesoljski” sistem življenja in živetja in zakaj ponavadi zunaj-zemeljska bitja nočejo imeti nobenega opravka z vami ali pa prihajati sem, razen v primeru, ko hočejo kolonizirati vaš svet in vas požeti kot hrano. Mi se na vaše “življenske ureditve” nanašamo kot na “zaporniški planet slepe smrt”! Pravzaprav te besede perfektno opišejo vaš svet, mar ne?

Razmislite o tem, koliko več ljubezni je ustvarjene na našem svetu. In da ne bo pomote, vi ste samo drobna manjšina. Skoraj vse ostale vrteče se krogle v neskončnem vesolju so izdelane po zgornjem modelu. Samo ljudje in peščica ostalih norih prototipov so skrenili usodno narobe.

Eden izmed ključev za razrešitev skrivnosti, zakaj vse to drži leži v tem, kako se spopadate z ljubeznijo; ne samo spiritualno, ampak tudi fizično. Vi se obnašate do drugih ljudi kot do “posesti”; hočete jih imeti v “lasti”.

Ali veste zakaj to počnete?

Zato, ker niste nikoli spoznali, da vi nimate v lasti ničesar, niti svojih lastnih teles. Ko umrete, gre vsa vaša materialna lastnina v roke drugih ljudi ali pa v dobrodelne namene ali na odpad. Zato, ker se tega zavedate, skušate to kompenzirati s tem, da delate sužnje iz tistih ljudi, ki jih imate radi.

Verjemite mi, to ni nobena ljubezen.

Če ne morete ljubiti niti svojih lastnih misli, le kako bi lahko ljubili misli kogarkoli drugega?

Razmislite o tem.