VEDETI, KDO V RESNICI SMO

Vsaka živa stvar, vsaka rastlina, vsaka žival, vsaka riba in vsak insekt je spiritualna entiteta. Vsaka celica in organizem, ki živi znotraj naših teles, je duša zase. Ste kdaj razmišljali, kaj se zgodi z virusom, ko umre? V katero dimenzijo gre rakava celica, preden se ponovno rodi? Ste se kdaj vprašali, kako bakterija najde mir po smrti? Celo tisti ogabni komar, ki prenaša virus malarije je objekt neskončne ljubezni Boga in vsaka od teh življenskih oblik ima svoj lasten, poseben prostor v spiritualnem vesolju. To so le nekatere od stvari, ki se jih pač nikoli ne naučite v cerkvi.

In vendar obstajajo naši plemeniti zdravniki, masovni morilci milijard rakavih celic, samo zato, da rešijo življenje enega pacienta. Ali Bog sovraži zdravnike? Ne, seveda ne! Bog ljubi vse. Ali bi morali obžalovati holokavst rakavih celic? Morda, če smo dovolj nori. Ampak to ne spremeni dejstva, da je jemanje življenja v fizičnem vesolju konstantno kriminalno dejanje, ne glede na to, kako obračamo stvari.

Na začetku ne samo, da smo mi vsi bili del Boga; mi smo bili Bog. Preden smo se ločili od Boga, se naše božanskosti ni dalo razločevati. Obstajalo je samo eno vesolje, pa ne to, žalostno.

Pred ločitvijo, smo bili vsi enaki. Čeprav se v fizičnem vesolju zdi, da so »eni boljši kot drugi«, smo bili, preden, smo se odmaknili proč od Boga, vsi enaki. Lahko stokate in se pritožujete, da ste vrženi v isti koš s termiti in naglavnimi ušmi, ampak, bitja, ki so veliko bolj napredna od nas zelo dobro vedo, da smo vsi identični. Vsako spiritualno bitje, pa naj bo to klop, bolha ali pa posušena trava, ki jo nosi veter, ima svojo lastno dimenzijo, v katero se vrne in iz katere pride nazaj. Zagotovo mora klop samo seznaniti sam sebe z dodatnim znanjem vsega, kar potrebuje, da postane uspešen klop, ampak na tega klopa ima njegovo spiritualno vesolje isti vpliv, kot na nas naše. Klop je samo izbral drugo pot in bo tekom svojega bivanja v fizičnem vesolju demonstriral vse slabosti in pomanjkljivosti, ki jih klopi ponavadi imajo. Kakorkoli, niti za trenutek ne pomislite, da ste na kakršenkoli način nad njim ali boljši od njega, kajti kar se tiče našega izvora, gotovo niste nič boljši; niti nisem jaz ali kdorkoli drug, ki analizira te misli. Tako da vas vljudno prosim, da se ne razburjate okoli tega, da se lahko pomaknemo naprej.

Torej, zakaj smo se sploh ločili od Boga? Kot del Boga, smo izkusili neskončnost. Zakaj si nekdo ne bi tega želel? Kaj je bilo narobe s tem? Nič, ampak primerjajte to s tem, da hočete preko Googla poiskati ceno jajc v vaši lokalni trgovini; namesto tega pa prejmete na papir natisnjeno verzijo vseh spletnih strani in vsakega povpraševanja, ki je bilo kdajkoli narejeno na vsakem od brskalnikov, ki so bili kdajkoli ustvarjeni, vključno z Yahoo-jem, Opero, Mozzilo in Altavisto.

Postali smo utrujeni od preobremenjenosti. Želeli smo izkusiti nekaj norega, čemur pravimo individualnost.

Želeli smo tudi identiteto in svobodno voljo, da lahko sami ustvarjamo. To smo hoteli in Bog nam je to podaril, ker nas brezpogojno ljubi in nam je dal to, za kar smo prosili.

Kot smo kmalu ugotovili, je bila svobodna volja dvorezni meč; blagoslov in prekletstvo hkrati. Poglejte na določene stvari, ki smo jih mi (ali naj raje rečem vi ljudje) z njo naredili. V zadnjem stoletju ste ustvarili virus AIDS-a, zgradili koncentracijska taborišča in uničili velik del vašega ozonskega plašča. Ali je Bog reagiral neprimerno s tem, ko nam ni zagotovil »opozorilne nalepke« za nepravilno rabo svobodne volje?

Na to retorično vprašanje si lahko odgovorite sami. Če bi dobili svobodno voljo skupaj z opozorilnim tekstom, kaj bi bilo potem svobodnega v zvezi z njo? Brezpogojni dar Pandorine skrinjice, ki vsebuje elemente rizika ni nikoli odsev donatorja; v svetlobi dejstva, da ste vi vztrajali pri njem. Nikoli niste polagali pozornosti na njene posledice. Škoda, da ste uporabljali svobodno voljo kot surovi divjaki. Več sreče prihodnjič.

Po drugi strani, pa je lahko svobodna volja tudi blagoslov. Vsakemu od nas omogoča, da si izrečemo pohvalo za vse dobre stvari, ki jih naredimo v življenju; za vsa dejanja prijaznosti in dobrodelnosti, ki jih naredimo, če se seveda tako odločimo. Nekateri pomagajo, ampak večina jih ne. Pripomore pa, če si telepatsko bitje iz oddaljenega planeta, kjer isto misleča bitja mislijo eden z drugim cel dan.

Poleg zlorabe svobodne volje, kaj vse smo še naredili z darom, ki nam ga je dal Bog? Ustvarili smo neskončen prostor in potem zgradili sončne sisteme, ozvezdja, galaksije, zvezde, sonca, lune in planete znotraj široke, neskončne praznine, namenjene za eksperimentiranje v fizičnem vesolju. Nekateri prostori, kot na primer vaš planet, so bili bolj primerni za ustvarjenje življenja kot drugi. Ustvarili smo evolucijske načrte za razvoj življenja. Vse to že veste. Darwin vam je povedal vse v zvezi s tem. Ampak morda niste nikoli spoznali, da med evolucijo in religijo ni bilo nobenih konfliktov. Dejstva so dejstva. Mi smo bili notranja manifestacija Boga. Mi smo se odmaknili proč od perfekcije in ustvarili vesolje zmotljivosti. Bog ni ustvaril sveta, v katerem živijo naša telesa. Nič ni bolj misterioznega kot to navedeno dejstvo.

Kar večina od vas ni nikoli doumela je, da obstaja miniaturna, mikroskopska sled ene izmed zelo dragocenih kovin, ki je absolutno potrebna za vzdrževanje življenja samega in je prisotna v vsaki obliki življenja, ne samo tukaj na Zemlji, ampak vsepovsod v fizičnem vesolju. Življenje ne more biti ustvarjeno, niti ne more obstajati ali biti vzdrževano brez nje. Ta kovina je zlato. Nobena rastlina ali žival ne more živeti brez drobnega, skoraj neopaznega delčka zlata. Prisoten je v najmanjši amebi, pokopan je bil v fosilih največjih dinozavrov. Drugače pa brez skrbi, tukaj ga je shranjenega dovolj, kar pa seveda naredi ta planet zelo zaželjen, ne samo za nas, vaše rezidente, ampak tudi za druge obiskovalce (ne nas), ki pogosto postanejo zaradi njega prežeti s pohlepom. Njegova osnovna vrednost ima manj za opraviti z denarjem, kot pa z nadaljevanjem življenja samega. Če vam je kaj v tolažbo, naj vam povem, da smo ga pri gradnji tega sektorja, ki je poznan kot Mlečna cesta pustili veliko tukaj v hrambi. Morda si niste mislili, da je zlato tako pomembno, ampak je.

Poleg tega ostane mikroskopska sled zlata, ki je potrebna za obstoj življenja skrita globoko znotraj strukture citoplazme, globoko znotraj sedimentne strukture fizičnih ostankov in deluje kot ekvivalent DNK-ja za identifikacijo nekoč nekje obstoječega življenja. In to velja za vse oblike preživetja, pa naj gre za živali, rastline, ribe, insekte ali ljudi.

Iz tega razloga zagotavlja pokop pomoč vašim ljubljenim, medtem ko kremacija povzroči zmedo. V procesu kremacije je orientacijska točka zlatega mapiranja uničena in duša se v prihodnosti z njo ne more identificirati in locirati. Če se ljudje po svoji volji odločijo, da se bodo znebili telesa na napačen način, navkljub vnaprej izraženim željam umrlega, to predstavlja kršitev svobodne volje. Eterični razlog za to pa je, da raztreseni pepel razdruži telo na takšen način, da ga um, ki ga je naseljeval, ne more več uporabljati kot točko orientacije.

Kaj pa zdaj? Ali spirit dejansko potrebuje »točko orientacije«?

Ali vi občutite obžalovanje ali žalost, kadar vržete proč prazno baterijo?

Kdaj nazadnje ste objokovali mrtvo Duracell baterijo ali pustili rože na njenem grobu?

Telo ni nič drugega kot atomska baterija.

Tako kot vse umetne stvari, umre. Ko se to zgodi, morate iti preko tega v najkrajšem možnem času. Gre samo za cikel, ki smo ga vi in jaz in vsak prebivalec fizičnega vesolja, ki se razteza preko več galaksij, kot ste jih vi sploh sposobni prešteti, ustvarili skupaj, pa naj se sliši še tako noro.

Bog nam nikoli ni dal ocene za to, kako dobro ali kako slabo smo zgradili fizično vesolje. Nihče od nas še ni ugotovil namena planeta, kot je na primer Merkur, temperatura katerega je 466°C podnevi in minus 182°C ponoči. Obstaja sicer določena vrzel med sončnim vzhodom in sončnim zahodom, ko bi se ga da dalo obiskati, ampak živeti tam bi se izkazalo malo naporno za človeško telo. Arhitektu tega nepraktičnega prostora bi dala oceno ena za neuspeh. Na principu poskus in napaka smo ustvarili kar nekaj zgrešenih okolij in kar nekaj usodnih napak. Edini razlog, zakaj vam to govorim je, da je v tradicionalnih verskih doktrinah Bog obtožen za mnoge od teh napak. Kar je seveda noro, kajti Bog ni imel pri tem nič zraven.

Ali resnično verjamete, da bi Bog ustvaril vesolje, v katerem mora za vsako, kadar vi jeste, neka rastlina ali žival umreti? Bog je neskončna dobrota in perfekcija. Bog ni ustvaril tega predatorskega sistema živalskih trupel in mrtvih dreves. Mi smo to ustvarili, zaradi pomanjkanja zdravega razuma in odsotnosti sočutja in empatije do drugih oblik življenja, ki jim ni uspelo sodelovati v procesu kreacije; in vse dokler si bomo izposojali telesa v fizičnem vesolju, bomo za večno občutili posledice vsega tega.

Tudi po ločitvi, smo vedno bili del Boga. Še vedno smo del neskončne energijske inteligence, ampak po svoji lastni izbiri smo sedaj zunaj nje, ampak še vedno povezani. Kadarkoli se vrnemo nazaj v spiritualno vesolje, samodejno obnovimo to povezavo. Kadarkoli ponovno vstopimo v fizično vesolje, nadaljujemo z raziskovanjem grozljivih posledic naših lastnih napak, kjer smo uporabljali »svobodno voljo« kot licenco za »zajebati« stvari; v procesu sebičnosti in neodgovornosti, brez obzira na druge. Ni dosti bolj zapleteno kot to.

Bog nas kot spiritualne energijske enote ljubi neskončno in brezpogojno, je pa povsem ravnodušen do teles, ki smo si jih ustvarili. Dobra ponazoritev tega je način, na katerega mi ljubimo svoje živali, kar večina od nas počne. Svojega najljubšega psa ali mačko obožujemo in ga zasipavamo z ogromno količino pozornosti in naklonjenosti. Vaša žival nosi ovratnico, kar se lahko smatra kot praktično ali prisrčno, a še vedno gre samo za lastnino vaše živali. Ne glede na to, kako se vaša žival navadi na to ovratnico je kruta realnost takšna, da jo tisti trenutek, ko se ovratnica izrabi ali uniči vržemo proč, brez da bi o tem dvakrat pomislili in kupimo novo.

Vaša telesa so kot pasje ovratnice. Ko ste jih ustvarili, ste v njih vgradili minljivost. Sicer je bilo nekoliko neumno, da ste si zasnovali človeška telesa, ki trajajo manj kot 100 let, medtem, ko smo ustvarili želvo, ki lahko živi 175 let in globokomorske školjke, ki jih dočakajo 200, ali ne? V vsakem primeru, zakaj bi se Bog ukvarjal z genetskimi vozili, ki jih uporabimo in odvržemo? Mi, kot spiritualna bitja smo večni in Bog nas bo ljubil večno, tudi potem, ko bo fizično vesolje ugasnilo in bo čas izginil.

Mimogrede, kdaj se bo to zgodilo?

Ko se bomo vsi soglasno strinjali, da čas nima vrednosti. Pred tem pa imamo še nekaj stvari za razrešiti.